Volovja reber: Strokovna literatura

Ubiti jastreb (J.Garzon)

Ubiti jastreb (J.Garzon)

Seznam strokovne literature, ki dokazuje velik naravovarstveni pomen Volovje rebri in dokazuje, da je vpliv postavitve vetrne elektrarne na to območje nesprejemljivo velik. Pomembno za postopek izdajanja okoljevarstvenega soglasja.

Navodilo za iskanje po portalu

(A.Jagodnik)

(A.Jagodnik)

Strani Pravo-za-naravo so zasnovane tako, da omogočajo karseda enostavno iskanje želenih vsebin. Gradivo je urejeno v obliki krajših prispevkov, do katerih lahko dostopate na več različnih načinov:

  • Zaznamki: to je način iskanje prispevkov po ključnih besedah, ki jih najdete v spodnjem delu desnega stolpca
  • Rubrike: na ta način grupirate prispevke po glavnih vsebinskih sklopih
  • Išči: sivo polje v desnem zgornjem kotu strani omogoča iskanje po celotni vsebini prispevkov
  • Arhiv: tukaj lahko poišete prispevke po mesecih, ko so se primeri dogajali 
  • Meniji: to je klasičen način dostopanja do vsebin, prek tematskih menijev, kjer se strani razvejujejo po sorodnosti vsebin
    • Novice: tukaj so zbrani vsi prispevki, razvrščeni kronološko, glede na čas dogajanja
    • Pravna orodja: v teoriji in praksi so predstavljena orodja, ki jih lahko uporabljamo pri varstvu narave
    • Zakonodaja: predstavljeni in razloženi so za varstvo narave najpomembnejši predpisi
    • Večji primeri: tukaj dostopate do prispevkov, ki so povezani z najpomembnejšimi naravovarstvenimi primeri 

STERNA

Pridružite se omrežju STERNA in pomagajte pri postavitvi digitalne knjižnice za ljubitelje ptic.

 

Za svoj projekt iščemo nove člane in testne partnerje. Kot pridruženi partner boste:

  • deležni tehnične podpore pri povezovanju vaših virov in podatkovnih baz z digitalno knjižnico STERNA;
  • dobili dostop in napotke za uporabo zbirke orodij, pripravljenih za splet, kar vam bo omogočilo semantično obogatitev vaše vsebine in povezavo z omrežjem;
  • legalizirali metodologijo in pristop omrežja STERNA v podporo skupnosti Evropske digitalne knjižnice;
  • predstavljeni v omrežju STERNA med njeno vseevropsko potujočo predstavitvijo v letu 2010.

Če bi se nam radi pridružili, stopite v stik z:

 

Andrea M. Mulrenin

Slovenska zakonodaja

Prijava inšpekciji

Kormoran z odstreljeno perutjo

Kormoran z odstreljeno perutjo, fotografiran na Žovneškem jezeru

Če naletite, da kdo naravi dela škodo in če veste, da je škodljivo ravnanje nezakonito, potem je koristno, da prekršek prijavite inšpekciji. Med ljudmi je sicer zaslediti prepričanje, da so prijave okoljski inšpekciji pogosto jalove, inšpektorji pa neučinkoviti. Na DOPPSu imamo take in drugačne izkušnje. Dejstvo je, da verjetnost učinkovite reakcije inšpektorja močno naraste, če je prijava napisana dobro in če vsebuje veliko konkretnih podatkov in dokazov.

V dobri prijavi ne smejo manjkati naslednji podatki:

  • datum prijave
  • natančen opis spornega ravnanja, prekrška; kateri deli narave so bili prizadeti (vrste, habitati, …); kolikor se le da se izražajte v številkah (npr: najdeni sta bili dve trupli kanje; divje odlagališče gradbenih odpadkov meri 15 x 20 m, meter in pol na visoko, …)
  • navedite kateri predpis in kateri členi so bili kršeni (to sicer ni obvezni del prijeva, vendar pomaga)
  • natančna navedba lokacije prekrška, npr: naslov, kraj ali ledinsko ime, parcelna številka … (če imate možnost prijavi priložite zemljevid z označeno lokacijo prekrška)
  • datum in ura prekrška; če ne veste točno, napišite približno; če ne veste drugega, napišite, kdaj ste prekršek odkrili
  • podatki o strorilcu prekrška; če ga poznate, navedite ime, priimek in naslov bivanja, če niste povsem prepričani, navedite da gre za sum; če o storilcu ne veste ničesar, navedite da gre za prijavo zoper neznanega storilca
  • navedite dokaze, npr: fotografije, podatke o pričah
  • navedite podatke o prijavitelju (se pravi sebi): ime, naslov, telefon, e-pošta
  • na koncu ne pozabite napisati: “Prosimo vas, da nas v skladu s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru obveščate o poteku postopka in o sprejetih ukrepih.”

Prijavo pošljite na sedež Inšpektorata RS za okolje in prostoru (IRSOP, Dunajska 47, 1000 Ljubljana) in na ustrezno območno enoto. Območne enote so v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in v Novem Mestu. Naslove najdete na spletni strani IRSOP.

Predlagamo, da prijavo pošljete v vednost tudi na DOPPS. Prijave hujših prekrškov in druge zanimivejše primere bomo predstavili na straneh PRAVO za NARAVO. Verjamemo, da bo s tem vaša prijava imela več možnosti za uspeh.

Načelo neposrednega učinka direktiv EU

Direktive predstavljajo enega od temeljev prava Evropske unije. So nekakšni zavezujoči napotki državam članicam, kako morajo v nacionalnih predpisih urediti kakšno področje.

Zastavlja se vprašanje, kaj se zgodi, če država članica v predpisenem roku svojih predpisov ne uskladi z direktivo? Ena posledica je, da je država zaradi tega lahko obsojena na Evropskem sodišču. Druga, ki je za državljane bistveno bolj pomembna, pa je, da direktive, ki niso ustrezno in pravočasno prenesene v pravni red države članice, učinkujejo neposredno. To pomeni, da jih morajo nacionalni državni organi neposredno uporabljati pri svojem odločanju. V Sloveniji je zaenkrat malo znano, da načelo neposrednega učinkovanja direktiv velja tudi za upravne organe, ki odločajo v upravnih postopkih.

V Sloveniji je načelo neposrednega učinkovanja direktiv še posebej pomembno za področje varstva narave, saj je kar nekaj določil, ki izhajano iz Ptičje in iz Habitatne direktive, ki niso ustrezno prenešene v naš pravni red. Dva konkretna primera:

  • Daljinski vpliv. Iz direktiv izhaja, da je treba zavrniti tudi posege v prostor izven območij Natura 2000, če bi ti lahko imeli prekomeren daljinski vpliv na kakšno Natura območje. Pri nas je s Pravilnikom določeno, do kje seže daljinski vpliv za različne vrste posegov. To je neustrezno, saj razdalje dosega daljinskega vpliva ni mogoče administrativno omejiti.
  • Seznam posegov, za katere je presoja vplivov na Natura 2000 območja potrebna. Pri nas imamo Pravilnik, ki določa za katere posege v prostor je presoja vplivov na Natura območja potrebna in za katere ne. To je v nasprotju s Habitatno direktivo. Ta pravi, da je treba presoditi VSAK poseg, ki bi lahko pomembno vplival na Natura območje.  

Več o neposrednem učinkovanju direktiv si preberite v članku prof. Rajka Kneza, ki je eden najboljših poznavalcev prava Evropske unije pri nas.

 

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Veljavnost načela neposredne uporabe oziroma učinkovanja direktiv Evropske unije v Republiki Sloveniji je v prelomni odločbi št. Up-2012/08 z dne 5.3.2009 potrdilo tudi že slovensko Ustavno sodišče RS – glejte odstavek B9.

 

Priloge:

Odstrel sive vrane 2.

Ponovljeni upravni postopek izdajanja dovljenja za izredni odstrel sive vrane v času lovopusta

Odstrel sive vrane 2003-2008 (ZGS)

Odstrel sive vrane 2003-2008 (ZGS)

Ponovljeni postopek je na kmetijskem ministrstvu stekel zelo hitro. 18.3.2009 je kmetijsko ministrstvo (MKGP) izdalo odločbo o obnovi postopka, že dan prej, 17.3. pa je Zavodu za gozdove (ZGS) naročilo dopolnjeno strokovno mnenje o izrednem odstrelu sivih vran. ZGS je dopolnjeno Strokovno mnenje izdelal 19.3.,  MKGP pa ga je skupaj z osnutkom nove odločbe na DOPPS poslalo 10.4. Očitno je bil interes po izrednem odstrelu zelo močan. Iz DOPPSa smo naše pripombe na strokovno mnenje in na osnutek odločbe na MKGP poslali 18.4. Na tej točki se je postopek ustavil. Uradniki so očitno presodili, da nimajo dovolj trdnih strokovnih in pravnih argumentov, da bi sploh lahko izdali zakonito odločbo o izrednem odstrelu vran.

Komentar

Strokovno mnenje in posledično osnutek odločbe imata številne pomanjkljivosti. Največji problem je, da ni ustrezno povzeta pravna podlaga. Brez natančnega pregleda nad pravili za dovoljevanje izrednega odstrela namreč ni mogoče pripraviti relevantnih strokovnih podatkov. Ker Strokovno mnenje ZGS pravne okvirje podaja zelo približno, je tudi strokovna argumentacija pomanjkljiva in v znatni meri tudi nerelevantna, saj navaja vrsto podatkov, ki za ta primer nimajo pomena.

Strokovno mnenje ZGS tudi ne definira jasno problemov, ki naj bi jih povzročale sive vrane in ki jih želi reševati. Ker problemov jasno ne vidi, tudi ne išče najbolj optimalnih rešitev. Navedbe o problemih so pavšalne in večinoma niso podprte z jasnimi podatki.

 

Priloge:

CPVO GGN za Kobile

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Celovita presoja vplivov na okolje za Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Šentjernej, ki vključuje območje Gozdnega rezervata Kobile

GGO Šentjernej in GR Kobile

GGO Šentjernej

Za ohranitev gozdnega rezervata Kobile, za katerega obstaja interes po sečnji, je ključno, da se korektno izpelje postopek Celovite presoje vplovov na okolje (CPVO) za Gozdnogospodarski načrt (GGN) Šentjernej.

V DOPPSu smo prepričani, da ni mogoče dovoliti GGN, ki bi predvidel sečnjo na območju Kobil. Odločili smo se, da bomo aktivno sodelovali v upravnem postopku CPVO. V postopku bomo prispevali naše strokovno naravovarstveno znanje, predvsem pa bomo bdeli nad zakonitotjo postopkov.

Zahtevo za vključitev DOPPSa v postopke CPVO smo na okoljsko ministrstvo poslali 10.4.2009. Odgovor MOP, ki smo ga prejeli 27.5. nas je nekoliko zaskrbel: namesto da bi ministrstvo potrdilo, da nam položaj udeleženca v postopku pripada, so napisali, da bomo lahko sodelovali z mnenjem. Razlika je seveda ogromna. Le tisti, ki ima formalni status udeleženca v postopku ima pravico izpodbijati morebitno nezakonito odločitev.

Postopki so se dejansko začeli 20.10.2009 z vlogo ZGS, MOP pa nas je o tem obvestilo 30.10. in nas seznanilo, da nas obravnava kot stranskega udeleženca v postopku.

Naravovarstvene smernice Zavoda RS za varstvo narave

V postopku CPVO so pomembno strokovno izhodišče Naravovarstvene smernice, ki jih izdela ZRSVN. Za GGN Šentjernej jih je Zavod izdelal septembra 2009, DOPPS pa jih je pridobil kot informacijo javnega značaja. Komentar: Videti je, da je ZRSVN korektno opravil svoje delo: v smernicah je zahteva, da se v izločenem delu rezervata Kobil sečnje ne sme dovoliti. Zdaj moramo preveriti, če bo Zavod za gozdove upošteval obvezne smernice ZRSVN.

Z odločbo z dne 4.1.2010 je okoljsko ministrstvo za Gozdno gospodarski načrt GGE Šentjernej uvedlo postopek CPVO.

 

Priloge:

PRIMER: Kobile

Gozdni rezervat Kobile (T.Jančar)

Gozdni rezervat Kobile (T.Jančar)

V dolini Kobile na Gorjancih so eni najlepših in najbolje ohranjenih gozdov v Sloveniji. Večji del doline je bil razglašen za Gozdni rezervat Kobile, ki je bil s 359 ha površine eden največjih v Sloveniji. Območje Kobil je uvrščeno v Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha. Kobile so pomembne tudi za varstvo ptic, saj je to eno najboljših območij za belohrbtega detla pri nas.

Danes Kobilam grozi uničenje. Leta 2005 je Vlada RS zahodni del območja (128 ha) potihem izločila iz rezervata. Videti je, da zaradi interesa novih lastnikov po sečnji. Leta 1999 je bilo območje rezervata vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem. Seznanjeni smo bili, da obstaja močan interes, da bi se v novem desetletnem gozdno-gospodarskem načrtu izbrisani del rezervata določil za posek.

Belohrbti detel (T.Mihelič)

Belohrbti detel (T.Mihelič)

V DOPPSu smo prepričani, da sečnje na območju Kobil ni mogoče dovoliti. Zato, ker bi to pomenilo uničevanje vrhunske naravne dediščine Evropskega formata. Pa tudi zato, ker bi s sečnjo močno poslabšali stanje habitatov, ki jih varuje Natura 2000, in bi bila zato dovolitev sečnje nezakonita. Zato smo se na DOPPSu odločili, da se bomo zavzeli za ohranitev Kobil.

Kako ohraniti Kobile

(1) Najprej je treba popraviti napako in območju Kobil vrniti ustrezni varstveni status. Najbolje, da se območje zavaruje kot naravni rezervat po Zakonu o ohranjanju narave.

(2) Razumljivo je, da si novi lastniki želijo imeti korist od svoje nove imovine. Pri tem so omejeni, saj zaradi statusa Natura 2000 sečnja ni mogoča. Treba je najti pot, da se zemljišča od lastnikov bodisi odkupijo, bodisi zamenjajo z drugimi gozdovi v državni lasti, kjer sečnja ni omejena.

(3) Predvsem pa je treba zagotoviti, da ne bi v postopku sprejemanja gozdnogospodarskega načrta bile Kobile “pomotoma” določene za posek. Za območje Kobil se bo desetletni gozdnogospodarski načrt za obdobje 2010-2019 sprejemal letos. DOPPS bo spoštovanje predpisov poskušal zagotoviti tako, da se bo kot stranski udeleženec vključil v upravni postopek Celovite presoje vplivov Gozdnogospodarskega načrta na okolje (CPVO).

Povezava:  “Gozdni rezervat Kobila”, spletna stran civilne iniciative za ohranitev Kobil

PRIMER: Uničevanje habitata zavarovane vrste

Prijava uničevanja habitata močno ogroženih zavarovanih živalskih vrst na Ljubljanskem barju okoljski in lovski inšpekciji.

Močvirska sklednica (M.Vamberger)

Močvirska sklednica (M.Vamberger)

Predstavljamo poučen primer učinkovite interventne naravovarstvene akcije. Občanka je 22.3.2009 na Ljubljanskem barju opazila, da je kanal Curnovec, kjer sicer živi močna populacija močvirske sklednice in velikega pupka, na sveže reguliran. Izvajalec je s posegom povsem uničil habitat domnevno večjega števila močvirskih sklednic, ki so na Natura 2000 območju Ljubljansko barje varovana vrsta.

Občanka je napisala izčrpno in dobro dokumentirano prijavo in jo 25.3. poslala na okoljsko in na lovsko inšpekcijo, poleg tega pa v vednost še na vrsto pomembnih naravovarstvenih naslovov.

Ker do 20.4. od inšpekcijskih služb ni prejela odgovora, je na obe inšpekciji z elektronsko pošto naslovila zahtevo, da jo informirajo o poteku postopka.

Že 21.4. se je odzval lovski inšpektor, ki jo je seznanil, da je skupaj s kmetijsko inšpekcijo identificiral storilca in proti njemu že uvedel prekrškovni postopek. Od okoljske inšpekcije odgovora ni prejela.

 

Priloge:

PRIMER: Izredni odstrel sive vrane

Siva vrana, foto Dejan Bordjan

Siva vrana, foto Dejan Bordjan

Februarja 2009 je kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, ki dovoljuje izredni odstrel sivih vran tudi v času lovopusta, tudi v času gnezditve, ko starši skrbijo za mladiče. Kljub temu, da siva vrana ne sodi med ogrožene vrste, smo se odločili ukrepati, saj je bila odločba nezakonita.

Poziv za odpravo odločbe

Na odločbo se nismo mogli pritožiti, saj nismo bili stranka v postopku – niti nismo vedeli, da se odločba sploh pripravlja. Zato smo na ministrstvo lahko le poslali poziv, da sporno odločbo zaradi številnih nepravilnosti odpravijo sami. Poleg tega smo naredili še dvoje.

Zahteva za posredovanje Strokovnega mnenja

(1) Na Zavod za gozdove (ZGS), smo poslali zahtevo, da nam pošljejo Strokovno mnenje, ki so ga za namene odločanja o izrednem odstrelu sivih vran izdelali na ZGS. To smo naredili z zahtevo po ”dostopu do informacij javnega značaja”.

Zahteva za vklučevanje DOPPSa v upravne postopke

(2) Na kmetijsko ministrstvo pa smo poslali še zahtevo, da nas poslej vključujejo v vse upravne postopke, v katerih bodo odločali v zvezi s pticami. Ker DOPPS ima status delovanja v javnem interesu, nam Zakon o ohranjanju narave daje pravico zastopati interese varstva ptic v vseh upravnih postopkih. S tem, ko smo poslali zahtevo, smo si za v bodoče zagotovili pravico do sodelovanja, hkrati pa tudi pravico do pritožbe na nezakonite odločbe.

Razveljavitev dovoljenja

Po začetnem oklevanju so uradniki kmetijskega ministrstva sporno odločbo razveljavili, za kar si zaslužijo pohvalo. Če smo čisto natančni, odločbe niso razveljavili, pač pa so upravni postopek obnovili, s tem pa je bila veljavnost odločbe zadržana do izdanja nove. V obnovljenem postopku sodeluje DOPPS kot stranski udeleženec.

Ponovljeni postopek

V ponovljenem postopku je ZGS izdelal novo, precej razširjeno strokovno mnenje, uradniki kmetijskega ministrstva pa so pripravili osnutek nove odločbe o izrednem odstrelu sivih vran. Oboje smo dobili na DOPPS, da podamo svoje pripombe. Ker tudi razširjeno Strokovno mnenje ZGS ni ustrezno povzelo pravne podlage in je podalo pomanjkljivo analizo problemov, so bile naše pripombe precej obsežne. Na MKGP smo jih posredovali 18.4.2009. Več…

Priloge:

Kliping primera: Izredni odstrel sive vrane

Stališče DOPPS: Hidroelektrarne na Muri

Stališče DOPPS o izgradnji verige hidroelektrarn na reki Muri

Načrtovane hidroelektrarne na Muri (Delo)
Načrtovane hidroelektrarne na Muri (Delo)
  1. V DOPPSu pozdravljamo prizadevanja za reševanje problemov segrevanja ozračja. Verjamemo, da so obnovljivi viri energije (OVE) nujni za trajnostni razvoj človeštva in da lahko pomembno prispevajo k reševanju podnebnih problemov.
  2. Pri tem opozarjamo, da je treba objekte za proizvodnjo OVE v prostor umeščati s strateškim premislekom in skrbnim načrtovanjem. Ob nepremišljenem umeščanju namreč lahko naredimo veliko škode na nacionalno in mednarodno pomembnih območjih ohranjene narave
  3. V DOPPSu spremljamo pobude in razmišljanja o gradnji verige hidroelektrarn na Muri, kar se večkrat omenja hkrati z ekološko sanacijo vodnega telesa reke Mure, ki naj bi bila potrebna.
  4. Mura je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.
  5. Reka Mura s svojimi obrečnimi habitati je eno najpomembnejših območij za ptice v Sloveniji. Območje je uvrščeno v omrežje Natura 2000 za ptice in je najpomembnejše območje za številne vrste ptic v državi, npr. za srednjega detla, črno štorkljo, vodomca, čapljico, belovratega muharja, plašico, breguljko in druge.
  6. V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z aktivno rečno strugo, razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.
  7. Zato pozivamo odgovorne:
    • da se skrbno pretehta, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
    • da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
    • vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.

Priloga:

PRIMER: Devinska cesta

Primer nezakonite gradnje gozdne prometnice; investitor ZGS je začel z gradnjo brez naravovarstvenega soglasja na območju, kjer je takšno soglasje obvezno.

Bager ob trasi Devinske ceste

Bager ob trasi Devinske ceste

Oktobra 2008 smo na širšem območju Volovje rebri, pod Devinom naleteli na bager, ki je očitno odpiral traso za nekakšno novo cesto. Ker gre za območje, ki izpolnjuje merila za uvrstitev v Naturo 2000, smo na ZRSVN preverili, če je bilo izdano kakšno dovoljenje za gradnjo ceste. Izvedeli smo, da nobeno dovoljenje ni bilo izdano, da pa ZGS namerava tu zgraditi t.i. protipožarno preseko.

Ker gre za območje, kjer je po Uredbi o območjih Natura 2000 za vsak škodljiv poseg v prostor potrebno izvesti ustrezno presojo vplivov na varovane vrste, bi moral investitor pridobiti naravovarstveno soglasje.

Na ZGS so zavzeli stališče, da za gradnjo protipožarnih presek naravovarstvenega soglasja ne rabijo. Protipožarna preseka (ime je precej zavajajoče) je gozdna cesta, ki je (med drugim) namenjena za dostop z gasilnimi vozili. Z gradnjo protipožarnih presek na najobčutljivejših območjih je ZGS napravil že kar nekaj škode naravi.

6.11. smo podali prijavo na Koprsko enoto okoljske inšpekcije. Dela na trasi ceste so bila takoj ustavljena. Dne 23.12. nas je inšpektor obvestil, da je proti ZGS začel prekrškovni postopek, na obvestilo o izvedenih ukrepih pa še čakamo.

7.11. je ZGS na ARSO naslovil prošnjo za pojasnitev ali je za gradnjo protipožarne preseke v Natura 2000 območju pridobiti naravovarstveno soglasje; ARSO je svoje mnenje podala 24.11: naravovarstveno soglasje je potrebno! S tem je verjetno konec še ene dileme v zvezi z Naturo 2000.

 

Priloge:

Status delovanja v javnem interesu varstva okolja

Papirologija

Papirologija

Če želi društvo preprečiti škodljiv poseg v prostor je ključno, da se vključi v postopek presojanja vplivov na okolje. Vključiti se mora kot stranski udeleženec v postopek, ker le tako lahko realno kaj premakne. Tukaj pa naletimo na problem. Država dela vse, da bi društvom sodelovanje v postopku preprečila. Z Zakonom o varstvu okolja je določila, da lahko sodelujejo le društva, ki pridobijo status delovanja v javnem interesu. Pogoje za pridobitev tega statusa pa je postavila tako visoko, da so za večino društev nedosegljiva.

Vlogo za pridobitev statusa z vsemi zahtevanimi dokazili smo vložili 8.10.2008. Glede na to, da je DOPPS že prej imel status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, je naša vloga precej enostavnejša. Ključni problem pa je poročilo revizorske hiše, ki pomeni za društvo zelo velik strošek.

Ministrstvo je imelo za izdajo (ali zavrnitev) odločbe o statusu 30 dni časa, vendar zakonskega roka ni spoštovalo. Zato smo 21.11.2008 na ministrstvo poslali urgenco. Tudi na to nismo dobili odgovora.

Kljub temu, da smo izpolnili vse predpisane pogoje, nam je okoljsko ministrstvo status podelo šele po enajstih mesecih, šele po več pisnih in ustnih urgencah ter po posredovanju urada varuha človekovih pravic.

Na DOPPSu ocenjujemo, da Slovenija s tem, ko društvom nalaga nerealno visoke zahteve za pridobitev statusa, krši določila Aarhuške konvencije, ki državljanom jamči pravico do sodnega varstva v okoljskih zadevah.

 

Priloge:

Sodelovanje javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov

Ureditev sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov pomembnih za varstvo okolja v slovenskem pravnem redu.

Čeprav je Slovenija ratificirala Aarhuško konvencijo, ki javnosti jamči pravico do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov, že leta 2004, smo konkretno pravno ureditev področja dočakali šele po intervenciji Ustavnega sodišča 2008.

Problematika je bila urejena z novelo Zakona o varstvu okolja, ki je bila sprejeta julija 2008, in sicer v novem 34.a členu. Ključne so naslednja pravila:

  • organ, ki pripravlja nov predpis, mora pred njegovim sprejemom osnutek predpisa javno razgrniti za 30 dni; v tem času ima vsakdo pravico podati pripombe na osnutek
  • “sprejemljive pripombe” (karkoli že to pomeni), je organ dolžan vključiti v predpis; prav za vse pripombe pa je dolžan napisati obrazloženo stališče, v katerem mora navesti razloge za sprejem oz. za zavrnitev pripomb; vsa obrazložena stališča je organ dolžan objaviti na svetovnem spletu

Kazenski zakonik, člen 258

258. člen (Nevestno delo v službi)

Uradna oseba, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

IBA Črete

Opredelitev novega Mednarodno pomembnega območja za ptice v Sloveniji: IBA Črete

IBA Črete

IBA Črete

Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) predstavljajo globalno omrežje območij, ki so ključnega pomena za ohranjanje ptic. V Sloveniji jih določa DOPPS – BirdLife Slovenija. V IBA inventarju iz leta 2003 je bilo za Slovenijo določenih 25 IBA območij. Določena so bila na osnovi najboljših podatkov, razpoložljivih v tistem času.

V zadnjih letih potekajo intenzivne ornitološke raziskave po vsej državi. Na osnovi novih spoznanj se kaže potreba po revidiranju nekaterih IBA območij. Najbolj očitna je bila ta potreba v primeru zadrževalnika Medvedce na Dravskem polju, ki doslej ni bil opredeljen kot IBA območje. Novejše raziskave so pokazale, da je tukaj eno od petih najpomembnejših območij v državi za gnezditev naslednjih treh kvalifikacijskih vodnih vrst ptic:

  • čapljica Ichobrychus minutus, 3-8 parov; tretje najpomembnejše območje v državi

  • kostanjevka Aythya nyroca, 3-5 parov; najpomembnejše območje v državi
  • grahasta tukalica Porzana porzana, 5-15 parov; tretje najpomembnejše območje v državi
Zadrževalnik Medvedce (D.Bordjan)
Zadrževalnik Medvedce (D.Bordjan)

Predlog za opredelitev novega IBA s trokovno utemeljitvijo smo pripravili na DOPPS spomladi 2008, uradno pa je bilo opredeljeno 30.5.2008, ko so izpolnjevanje strogih meril potrdili strokovnjaki BirdLifove centrale v Cambridgeu.

IBA Črete obsega Zadrževalnik Medvedce, ki je življenjski prostor treh kvalifikacijskih vodnih vrst ptic, in pet gozdičev, kjer gnezdijo velike ujede (belorepec in črni škarnik). Površina IBA Črete znaša 324 hektarov.

Priloge:

Ustavno sodišče: ZON je neustaven

Ustavno sodišče je odločilo, da je Zakon o ohranjanju narave v neskladju z ustavo, ker ne ureja sodelovanja javnosti pri sprejemanju podzakonskih predpisov. Gre za pomembno sodbo, ki daje ustrezno veljavo Aarhuški konvenciji.

Ustavno sodišče

Logotip Ustavnega sodišča

Na pobudo Društva za osvoboditev živali je Ustavno sodišče presojalo ustavnost predpisov, s katerimi je okoljski minister leta 2006 dovolil odstrel 100 medvedov: Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Pravilnika o odstrelu medvedov.

Ustavno sodišče je oba podzakonska akta razveljavilo. Od vseh s strani Društva očitanih nezakonitosti, se je sodišče osredotočilo le na eno: na kršitev Aarhuške konvencije. Ta javnosti med drugim jamči pravico do sodelovanja pri sprejemnju predpisov, pomembnih za okolje. Ustavno sodišče je šlo še dlje od pobude Društva. Odločilo je, da je celo krovni zakon za področje ohranjanja narave neustaven, ker ne ureja sodelovanja javnosti pri sprejemanju podzakonskih predpisov.

Ocenjujemo da gre za daljnosežno odločitev Ustavnega sodišča. Pričakujemo, da bo omogočila bistevno večjo transparentnost pri delu države na področju varstva okolja.

Parlament je neustavnost ZON odpravil z novelo Zakona o varstvu okolja, kjer je v novem 34.a členu predpisal pravila za sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisih na vseh področjih povezanih z varstvom okolja. Več…

 

Povezava:

Primer: Nezakonito zadrževanje lesne sove

Lesna sova v ujetništvu

Lesna sova v ujetništvu

Zadrževanje sov v ujetništvu v SLoveniji ni dovoljeno, saj to prepoveduje Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Junija 2007 je član DOPPSa na dvorišču hiše na Štajerskem fotografiral kletko z ujeto lesno sovo. Napisali smo prijavo pristojni okoljski inšpekciji.

Odziv inšpektorice je bil razmeroma hiter. Obiskala je omenjeni naslov in si ogledala kletko, v kateri je bila fotografirana lesna sova. Ker v času inšpekcijskega terenskega obiska sove v tisti kletki ni bilo, je postopek ustavila in nas o tem pisno obvestila.

Komentar

Menimo, da je bila odločitev inšpektorice napačna. Zaključila je, da ni podana kršitev Uredbe, ker da v času njenega obiska sove v kletki ni bilo. Zaključek je nesmiseln, saj je inšpektorica razpolagala s fotografijo lesne sove v tisti kletki. Če fotografija sama inšpektorici ni zadostovala kot dokaz nezakonitega zadrževanja lesne sove, bi ji morala služiti vsaj kot utemeljen sum. Iz dopisa inšpektorice ni razvidno, da bi poskušala izvesti kakršnokoli poizvedbo ali vsaj zaslišanje lastnika kletke.

 

Priloge: