Pravo za naravo

Pridobivanje informacije javnega značaja: pravna podlaga, na osnovi katere naj bi javno podjetje Elektro primorska izplačalo rento občini Ilirska Bistrica kot odškodnino za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri.

V Koaliciji za Volovjo reber (KVR) se je pojavilo vprašanje, kako je mogoče, da javno podjetje občini obljubi milijonsko darilo, v zameno za kooperativnost pri umeščanje vetrne elektrane v prostor. Predstavljamo si, da javnega denarja ni mogoče kar podarjati, če za to ni trdne podlage v predpisih. Za odgovor smo se obrnili kar na investitorja, Elektro Primorska, ki je javno podjetje in kot tako zavezano za dajanje informacij javnega značaja.

V imenu KVR smo zahtevo za posredovanje dokumentov na investitorja naslovili 6.3.2007. Odgovor je prišel iz pooblaščene odvetniške pisarne, in sicer poziv za dopolnitev vloge. Po dopolnitvi vloge je sledil sklep s katerim so zahtevo KVR zavrgli: ker vlagatelj ni niti pravna niti fizična oseba ne more biti upravičenec za dostop do informacij javnega značaja.

Sledila je nova zahteva, tokrat v imenu DOPPS. Na to zahtevo investitor ni imel kaj pripomniti in je dne 28.5.2007 posredoval kopijo notarskega zapisa s katerim sta se investitor in občina pogodila za višino rente in pogoje izplačila. Če je renta v skladu z zakonom pa še vedno ne vemo. 

Priloge:

• Zahteva Koalicije za Volovjo reber za dostop do informacije javnega značaja: pravna podlaga za rento, 6.3.2007 (doc 36 KB)
• Elektro Primorska: Poziv za dopolnitev zahteve, 21.3.2007 (pdf 0,15 MB)
• KVR: Dopolnitev zahteve, 30.3.2007
• Sklep o zavržbi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, 24.4.2007 (pdf 0,11 MB)
• Zahteva DOPPS za dostop do informacij javnega značaja, 25.4.2007 (pdf 0,16 MB)
• Elektro Primorska: Posredovanje zahtevanih dokumentov, 28.5.2007 (pdf 1,2 MB)

Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (UL RS št. 109/2006)

Ptujsko jezero (L.Božič)

Ptujsko jezero je daleč najpomembnejše prezimovališče vodnih ptic v Sloveniji. Tukaj vsako zimo prezimuje okoli 10.000 vodnih ptic, kar je približno 20% vseh prezimujočih vodnih ptic pri nas.

Zaradi velikega pomena za varsvo ptic je bilo Ptujsko jezero skupaj z reko Dravo leta 2004 razglašeno za Natura 2000 območje.

V času zimskega pomanjkanja lahko vznemirjanje vodne ptice usodno prizadane. Da bi prezimujočim pticam zagotovili potrebni mir je bilo treba na delu jezera omejiti plovbo. V ta namen sta občini Markovci in Ptuj skupaj sprejeli Odlok, ki omejuje plovbo na najblj občutljivih delih jezera.

Plovbne cone na Ptujskem jezeru

Ptujsko jezero je razdeljeno v 3 cone, ki ima vsaka svoj plovbni režim:

• CONA A: Plovba je dovoljena od 1. junija do 1. oktobra
• CONA B: Plovba je dovoljena od 1. maja do 1. oktobra
• CONA C: Plovba je prepovedana vse leto

Povezava in priloga:

• Uradni list: Odlok o določitvi plovbnegarežima na reki Dravi in Ptujskem jezeru
• Karta plovbnih con na Ptujskem jezeru

Pobuda za oceno ustavnosti predpisov, s katerimi je okoljsko ministrstvo za leto 2006 dovolilo odstrel stotih medvedov.

Medved (M.Krofel)

Od pristopa Slovenije k EU je pri nas medved zavarovan z Uredbo o zavarovanih živalskih vrstah. Kadar ni drugih možnosti je izjemoma mogoče dovoliti izredni odstrel medvedov, npr. zaradi preprečitve resne škode v kmetijstvu in zaradi interesa varnosti ljudi.

Do jeseni 2005 se je v populacije zavarovanih živalskih vrst posegalo z odločbo izdano v upravnem postopku. Po prepričanju nekaterih društev, posebej Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, so bile vse odločbe o odstrelu medvedov nezakonite. Zato so se aktivno angažirali v teh upravnih postopkih in poskušali preprečiti sprejemanje nezakonitih odločb.

Na okoljskem ministrstvu so se zato leta 2005 domislili načina, kako se pri določanju odstrela medvedov znebiti »nadležne« javnosti. S spremembo Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah so uvedli dovoljevanje odstrela s pravilnikom. Tukaj pa jim javnost ne more učinkovito gledati pod prste, saj nima možnosti ugovora…

Pobuda za oceno ustavnosti

Na Društvu za osvoboditev živali so bili prepričani, da je takšno omejevanje pravice javnosti neustavno. Zato so 28.9.2006 na Ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti dveh predpisov: Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in Pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda iz narave. Očitane so bile naslednje glavne nezakonitosti:

• omejevanje sodelovanja javnosti pri odločanju o odstrelu medvedov je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki javnosti zagotavlja pravico do aktivnega sodelovanja v okoljskih zadevah
• pri odločanju o odstrelu medvedov ni bil preverjen pogoj »če ni drugih možnosti«; po prepričanju vlagatelja te zagotovo so, saj jih precej našteva že državna Strategija upravljanja z medvedom

Ustavno sodišče je vlagateljem dalo prav in je oba izpodbijana predpisa razveljavilo. Več…

Priloge:

• Pobuda za oceno ustavnosti: odstrel medvedov 2006, 28.9.2006 (doc 0,2 MB)
• Ustavno sodišče: odločba odstrel medvedi 2006, 13.3.2008 (doc 0,24 MB)

Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah

Aarhus

Za nevladne naravovarstvenike je to ena najpomembnejših konvencij. Sprejeta je bila 25.6.1998 v danskem mestu Aarhus, Slovenija pa jo je ratificirala 7.6.2004.

Konvencija javnosti jamči pravico do:

• dostopa do okoljskih informacij
• sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov
• sodnega varstva v okoljskih zadevah

 Države podpisnice so v preambuli konvencije zapisale nekaj zelo močnih zavez:

• priznavajo, da je varstvo okolja bistveno za blaginjo ljudi in za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, skupaj s samo pravico do življenja;
• priznavajo tudi, da ima vsaka oseba pravico in dolžnost, da varuje in izboljšuje okolje za sedanje in prihodnje generacije;
• priznavajo nadalje pomen vloge, ki jo imajo lahko posamezniki in nevladne organizacije pri varstvu okolja;
• imajo s tem namen povečati odgovornost in preglednost odločanja in okrepiti podporo javnosti pri okoljskem odločanju;
• se zavzemajo, da bi bili javnosti, vključno z organizacijami, dostopni učinkoviti pravosodni mehanizmi za varstvo njihovih legitimnih interesov in za izvajanje zakonov.

Videti je, da se slovenska zakonodajna in izvršna oblast zaenkrat še ne zavedata povsem obveznosti, ki sta jih prevzeli z ratifikacijo Aarhuške konvencije.

Povezave:

• Zakon o ratifikaciji Aarhuške konvencije

Slovenija je julija 2003 ratificirala konvencijo, s katero se je zavezala aktivno varovati svojo najdragocenejšo krajino. Za uresničevanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor. Videti je, da zaenkrat ni storilo še ničesar, da bi se konvencija začela izvajati.

Vrhunska slovenska krajina (T.Jančar)

Evropska konvencija o krajini je bila sestavljena v okviru držav članic Sveta Evrope, 20.10.2000 v Firencah. Konvencija je nastala ob spoznanju, da je krajina pomemben del kakovosti življenja in blaginje ljudi, ter da sodobni razvoj pogosto spreminja krajino na slabše. S to konvencijo želijo države Sveta Evrope zagotoviti nov mednarodni inštrument, ki bo namenjen varstvu, načrtovanju in upravljanju vseh krajin v Evropi.

S pristopom k konvenciji se države podpisnice med drugim zavežejo:

• da bodo krajine zakonsko priznale kot bistveno sestavino človekovega okolja;
• da bodo oblikovale in izvajale krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine;
• da bodo določile cilje kakovosti za prepoznane in ovrednotene krajine;
• da bodo uvedle instrumente, katerih cilj je varstvo, upravljanje in/ali načrtovanje krajine.

Videti je, da okoljsko ministrstvo, katero je zadolženo za izvajanje konvencije, svoje naloge ni vzelo resno. Zaenkrat ni videti, da bi pripravilo kakršnekoli instrumente namenjene varstvu krajine. Najdragocenejša krajina je še vedno na milost in nemilost prepuščena raznim “razvojnim” pobudam.

Zaenkrat imamo le splošno obveznost presojanja vplivov večjih posegov na krajino, kar določa ZVO. Vendar ker ni podzakonskih predpisov, ki bi predpisali merila za vrednotenje vplivov na krajino, se uradniki pri presojah krajine otepajo.

Povezava:

• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini

Stališče DOPPS o vetrnih elektrarnah v Sloveniji. Sprejeto na seji Upravnega odbora DOPPS dne 5. maja 2003.

VE Banjšice (T.Jančar)

1. DOPPS postavitvi vetrnih elektrarn (VE) v Sloveniji v splošnem ne nasprotuje. Menimo, da so ob zelo skrbnem umeščanju v prostor sprejemljiv način pridobivanja okolju manj škodljive električne energije.
2. Pri umeščanju VE v prostor je treba še posebej skrbno preveriti morebitni negativni vpliv VE na ptice. Izkušnje iz držav, ki že imajo veliko VE namreč kažejo, da VE umeščene na neprimerna območja ogrožajo ptiče. Veliko smrtnost povzročijo predvsem med ujedami in drugimi večjimi vrstami ptic, ki so že tako med najbolj ogroženimi ptičjimi vrstami.
3. DOPPS nasprotuje postavitvi VE na območja pomembna za vrste ptic, ki jih VE ogrožajo. Med ta območja sodijo gnezdišča, prehranjevališča, prezimovališča in selitvene poti.
4. DOPPS nasprotuje postavitvi VE na naravovarstveno najpomembnejša območja. Mednja od aktualnih lokacij na Primorskem sodijo: območje kraškega roba z Goličem, območje roba Trnovskega gozda in Nanosa ter južna pobočja bodočega Snežniškega regijskega parka z Volovjo rebrijo. Ta območja so pomembna tako zaradi ohranjanja biodiverzitete, zaradi habitatov redkih, ogroženih in endemičnih rastlinskih in živalskih vrst, kot tudi zaradi krajinske vrednosti in zaradi odsotnosti večjih infrastrukturnih in urbanih elementov.
5. DOPPS predlaga, da se možne lokacije za VE iščejo v območjih degradirane krajine in na območjih manjše biodiverzitetne vrednosti. Takšna območja so npr: vzdolž avtocest, na območjih degradiranih zaradi intenzivnega kmetijstva ali urbanizacije in na območjih poraščenih z nasadi in gozdovi neavtohtonega črnega bora.
6. DOPPS je pripravljen pri umeščanju VE v prostor konstruktivno sodelovati. Pripravljeni smo sodelovati pri zbiranju gradiva za strokovne presoje vpliva VE na ptiče za investitorje in za organe Republike Slovenije.

Priloga:

• Stališče DOPPS o vetrnih elektrarnah v Sloveniji, pdf

Država želi preko podjetje za distribucijo električne energije Elektro Primorska, ki ga kapitalsko obvladuje, na Volovji rebri, na obronkih snežniške planote, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Ta bi po prepričanju stroke razvrednotila vrhunsko naravno dediščino evropskega formata. Gre za verjetno največji Primer v zgodovini varstva narave na Slovenskem.

Trenutno stanje primera

VE Volovja reber - prostorski odtis

Po 6 letih pravnih bitk je primer ponovno na začetku. Država je vrsto let protipravno onemogočala nevladnim organizacijam sodelovanje v postopkih. DOPPSu je s pravnimi sredstvi uspelo doseči obnovitev postopka presojanja vplivo vetrne elektrarne na okolje. V ponovljenem postopku, ki ga je ARSO zavlačevala dobrih dve leti in pol, je junija 2010 ponovno izdala okoljevarstveno soglasje. DOPPS je nato 9.7.2010 zoper očitno nezakonito odločbo vložil pritožbo. Odločitev na drugi stopnji (MOP) pričakujemo do konca poletja 2010.

Kratek povzetek primera

V tesni navezi sta se investitor Elektro Primoska in občina Ilirska Bistrica namenila na Volovji rebri, znotraj načrtovanega regijskega parka Snežnik, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Sestavljalo naj bi jo 47 vetrnic s premer rotorja 50 m, višino stebra 50 m in maksimalno močjo 0,85 MW. Za začetek primera štejemo 6.2.2003, ko je občina sprejela “program priprave prostorskega plana.

Zaradi vrhunske naravovarstvene vrednosti območja, je naravoslovna in naravovarstvena stroka poseg odločno obsodila. Aprila 2004 so nevladne organizacije ustanovile Koalicijo za Volovjo reber, ki se bori za ohranitev območja.

Kljub odločnemu nasprotovanju stroke je država postopke peljala naprej. Po številnih spornih in nezakonitih potezah okoljskega ministrstva in Agencije RS za okolje sta bili izdani ključni dovoljenji: okoljevarstveno soglasje (ARSO, 26.6.2006) in gradbeno dovoljenje (MOP, 19.2.2007). Primer je preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da “ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj … ustreza definiciji korupcije”.

Po večletnih pravnih bitkah je DOPPSu uspelo pridobiti položaj stranskega udeleženca v postopku presoje vplivov na okolje (17.9.2007), zaradi česar je ARSO morala postopek obnoviti (26.10.2007).

Primer neuspešne tožbe zoper nezakonito odločbo kmetijskega ministrstva. Ker smo zamudili predpisni rok je Upravno sodišče tožbo zavrglo.

Sokol selec (T.Mihelič)

Tožba je del Primera “Dovoljenje za šolanje sokolov“. Uradnik kmetijskega ministrstva pristojen za lovstvo je 10. oktobra 2002 izdal odločbo, s katero je Sokolarski zvezi dovolil šolanje sokolov na prostem, s čimer je v slovenski pravni red de facto uvedel sokolarstvo. Gre za način lova s pticami ujedami, ki je bil v nasprotju z veljavno zakonodajo. Odločba je brez dvoma nezakonita. Uradnik lahko v upravnem postopku ureja le zadeve, za katere je tako določeno v predpisu. V tem spornem primeru pa uradnik podlage v zakonu ni imel. Z izdajo dovoljenja se je uradnik postavil v vlogo zakonodajalca.

Ko smo na DOPPSu izvedeli za nezakonito odločbo smo nemudoma začeli pripravljati tožbo. Na Upravno sodišče smo jo vložili 4.12., žal prepozno, kot se je izkazalo kasneje. Sodišče je tožbo zavrglo. 

Komentar

Zoper odločbe, ki jih izdajajo ministrstva, pritožbe večinoma niso mogoče. Se jih pa da izpodbijati s t.i. upravnim sporom, se pravi z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V tem primeru je DOPPS tožbo vložil šele 49 dni po vročitvi dovoljenja Sokolarski zvezi. Odločitev sodišča je bila jasna: za vse tožnike velja isti rok 30 dni, in pri tem ni pomembno, kdaj je posamezni tožnik za sporno odločbo izvedel.

Sklep sodišča je za naravovarstvena društva precedenčnega pomena še zaradi ene reči. Sodišče je namreč sprejelo pomembno stališče glede društev, ki imajo status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave. Presodilo je, da imajo taka društva v upravnem sporu položaj “Zastopnika javnega interesa” (glej člen 18[1] Zakona o upravnem sporu). To pa pomeni, da imajo taka društva pravico vložiti tožbe tudi proti odločbam, ki so bile izdane v upravnih postopkih, v katerih niso sodelovala kot stranski udeleženci.

Ključni nauki primera

• najsi je odločba še tako nezakonita, izpodbiti se jo da le, če je tožba vložena pravočasno, t.j. v 30 dneh po vročitvi strankam;
• društva, ki delujejo v javnem interesu, imajo v upravnem sporu položaj “Zastopnika javnega interesa”

Priloge:

• DOPPS: Tožba zoper dovoljenje za šolanje sokolov, 4.12.2002 (pdf 0,66 MB)
• Upravno sodišče: Sklep o zavržbi tožbe, 23.12.2002 (pdf 0,58 MB)
• Zakon o upravnem sporu

Gre za prelomni primer, v katerem so uradniki kmetijskega ministrstva mimo zakona v slovenski pravni red pripeljali sokolarstvo. Predstavljena so prizadevanja DOPPS, da bi se nezakonito stanje odpravilo. Po sedmih letih še vedno neuspešno.

Sokol selec (T.Mihelič)

Uradnik kmetijskega ministrstva pristojen za lovstvo je 10. oktobra 2002 izdal odločbo, s katero je v slovenski pravni red uvedel sokolarstvo. Gre za način lova s pticami ujedami, ki je bil v nasprotju z veljavno zakonodajo. V DOPPSu sokolarstvu odločno nasprotujemo. Prepričani smo, da so ujede preveč občutljiva skupina ptic, da bi jih lahko zlorabljali kot rekvizite za preživljanje prostega časa.

Upravni spor

Odveč je poudariti, da uradnik z odločbo ne more spreminjati stvari, ki jih ureja zakon. Vendar uradnike včasih zasrbijo prsti… posebej če računajo, da se ne bo razvedelo. Za ta primer smo na DOPPSu izvedeli, žal nekoliko pozno. 4.12.2002 smo na Upravno sodišče vložili tožbo. Ker smo zamudili predpisani rok je sodišče tožbo zavrglo. Več…

Zahteva za izrek ničnosti

Kasneje smo bili s strani pravnih strokovnjakov opozorjeni, da je odločba, ki nima podlage v zakonu, nična. Zato smo 2.10.2003 na kmetijsko ministrstvo poslali zahtevo, da se sporno dovoljenje izreče za nično. Kljub večkratnim telefonskim in pisnim urgiranjem smo odgovor iz MKGP dočakali šele po 6 letih, potem ko smo zadevo prijavili Varuhu človekovih pravic.

Prijava na Urad varuha človekovih pravic

V tem primeru se je spet enkrat izkazalo, kako pomembno je, da obstajajo inštance, ki imajo moč uradnike pripraviti do korektnega dela. Potem, ko smo obupali nad uradniki kmetijskega ministrstva, smo primer dne 3.9.2009 prijavili Varuhu človekovih pravic. Kar prej ni šlo v 6 letih, se je dalo zdaj uredit v 3 tednih. Odgovor so z MKGP poslali 24.9.2009.

Ponovna zahteva za izrek ničnosti

Odgovor MKGP je bil razočaranje. Uradniki ministrstva vztrajajo pri nezakonitem stanju. Utemeljujejo, da spornega dovoljenja ni mogoče izreči za ničnega z nobenim pravnim aktom. Dne 2.10.2009 smo zato na MKGP poslali ponovno zahtevo za izrek ničnosti. Tokrat podprto s podrobnim navajanjem členov, ki določajo kako in v katerem primeru se ničnost izreče. Na odgovor zaenkrat še čakamo.

Priloge:

• MKGP: Dovoljenje za šolanje sokolov, 10.10.2002 (doc 54 KB)
• DOPPS: Zahteva za izrek ničnosti dovoljenja, 2.10.2003 (pdf 0,15 MB)
• DOPPS: Urgenca v zvezi s pozivom za izrek ničnosti, 30.3.2009 (doc 65 KB)
• DOPPS: Prijava Varuhu človekovih pravic, 3.9.2009 (doc 69 KB)
• MKGP: Odgovor na zahtevo za ničnost, 24.9.2009 (pdf 0,1 MB)
• DOPPS: ponovna zahteva za izrek ničnosti, 2.10.2009 (doc 65 KB)

Primer v katerem je okoljsko ministrstvo izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov, upravno sodišče pa je odločbo po tožbi DOPPSa razveljavilo. Kormorane pa so v vmesnem času pobili. Gre za prvo tožbo DOPPSa zoper državo.

Kormoran (T.Jančar)

Primer se je začel na predlog Ribiške zveze Slovenije (RZS), ki je bila mnenja, da kormorani povzročajo veliko škodo na ribah. Okoljsko ministrstvo je argumentaciji deloma pritrdilo in izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov. Odstrel je bil številčno omejen (skupaj 370 osebkov) in dovoljen le na nekaterih rekah. V DOPPSu smo bili prepričani, da je bila odločba nezakonita, zato smo zoper njo vložili tožbo na Upravnem sodišču. To je bila prva tožba DOPPSa zoper državo sploh.

Upravno sodišče je odločbo razveljavilo iz naslednji razlogov:

• Ker na odločbi nista navedena ne številke ne datum izdaje, ki sta obvezni sestavini odločbe;
• izrek odločbe ni dovolj jasen, ministrstvo bi moralo konkretno navesti kakšne vrste plašenja so dovoljene;
• v obrazložitvi odločbe ni navedeno dejansko stanje, niso podani razlogi, ki bi bili odločilni za presojo dokazov, prav tako pa niso navedeni razlogi, ki so narekovali tako odločitev ministrstva.

Upravno sodišče je odločbo torej odpravilo in zadevo vrnilo okoljskemu ministrstvu v ponovno odločanje. Ponovnega odločanja kajpak ni bilo, saj so kormorane v vmesnem času že pobili.

Kljub temu, da je imela odločba okoljskega ministrstva mnoge nepravilnosti, pa je bila vseeno za razred boljša od odločb o odstrelu kormoranov, ki so jih v naslednjih letih izdajali na kmetijskem ministrstvu. 

Priloge:

• MOP: Odločba o plašenju in odstrelu kormoranov, november 1997 (pdf 0,2 MB)
• DOPPS: Tožba zoper odločbo MOP, 16.12.1997 (pdf 0,18 MB)
• Upravno sodišče: Sodba o odpravi odločbe MOP, 5.1.2000 (pdf 0,34 MB)

Ptičja direktiva je najstarejši predpis EU s področja varstva narave in je tudi eden najpomemnejših. Direktiva je vzpostavila obsežen sistem varstva za vse prostoživeče vrste v Uniji. Sprejeta je bila s popolnim soglasjem držav članic kot odgovor na naraščajočo zaskrbljenost zaradi upadanja populacij ptic, kar je posledica onesnaženj, uničevanja habitatov in prekomernega lova. Države članice so se strinjale, da so ptice – mnoge vrste so selivke – skupna naravna dediščina vse Unije, zaradi česar njihovo varstvo zahteva sodelovanje vseh članic.

Natura 2000

Direktiva priznava, da je izgubljanje in degradiranje habitatov največja grožnja ohranjanju ptic v Uniji. Zato veliko pozornost posveča ohranjanju habitatov ogroženih  vrst ptic. Države članice morajo za vse vrste ptic iz Dodatka I direktive oblikovati posebna območja varstva (imenovana tudi območja Natura 2000), kjer so dolžne zagotavljati da so populacije varovanih vrst ptic v ugodnem stanju.

Povezave:

• Uradno prečiščeno besedilo Ptičje direktive
• Uradne spletne strani Evropske komisije o Ptičji direktivi
• Brošura Sodbe Evropskega sodišča povezane z Ptičjo in Habitatno direktivo (2006)

Zakon o lovu Kraljevine Jugoslavije.

Grb Kraljevine Jugoslavije

Zakon je bil objavljen 6. decembra 1931 v “Službenih novinah Kraljevine Jugoslavije”, nato pa še 27. januarja 1932 v “Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine”.

Posebej zanimiv je zelo dolg seznam lovnih vrst ptic. Med nezaščiteno divjad, ki jo je bilo dovoljeno loviti vse leto so med drugim spadale vse vrste ujed in sov, krokar, vrane, čaplje, kormorani in celo galebi in ponirki.

Med zaščitenimi vrstami, ki so imele določeno lovno dobo pa najdemo celo kosca: loviti se ga je smelo med 1. avgustom in (!) 15. decembrom.

•  Zakon o lovu, 6.12.1931 (pdf 1,5 MB)

Naredba deželne vlade za Slovenijo o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanost pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj.

Planinski orel (vir: Ilistrirani Slovenec 1930)

Naredba je bila objavljena 9. marca 1921 v “Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo”.

Z naredbo je bilo zavarovanih tudi 22 vrst ptic, večinoma ujede in čaplje. Od zanimivejših vrst velja izpostaviti zavarovanje krokarja in kanje, kar je bilo za tisti čas zelo napredna ureditev.

• Naredba o zavarovanju redkih živali in rastlin, 9.3.1921 (pdf 0,22 MB)