Rubrika ‘IBA Mura’

PRIMER: Policisti prijeli krivolovca ujed

Primer učinkovite policijske akcije: Ljutomerski policisti so prijeli krivolovca, ki je s pastjo in živo vabo lovil ptice ujede. Osumljenca bodo kazensko ovadili zaradi zaradi mučenja živali.  

 

Past za ujede (Policijska uprava Murska Sobota)

Past za ujede (Policijska uprava Murska Sobota)

Na spletišču SiOL so 2.2.2010 objavili novico:

31-letnik lovil ptice ujede
Ljutomer – Ljutomerski policisti so prejeli prijavo, da so izven naselja Spodnje Krapje našli past, pripravljeno za lovljenje ptic ujed.
Policisti so opravili ogled kraja. Ugotovili so, da je v bližini vasi Spodnje Krapje nastavljena past za ptice ujede. Kot vaba je bil v past nastavljen živi golob. V kletki je bila najdena tudi manjša posodica z vodo, vendar je voda zaradi nizkih temperatur zmrznila. Policisti so goloba osvobodili in ga odpeljali v zavetišče za živali, o dogodku pa so obvestili tudi veterinarsko službo.
Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je dejanja utemeljeno osumljen 31-letni moški, ki živi v bližini kraja, kjer je bila najdena past. Zaradi kaznivega dejanja mučenja živali bodo osumljenca kazensko ovadili.”

 

Komentar

Gre za še en primer učinkovitega policijskega dela. In še en dokaz o razširjenosti krivolova v Sloveniji. Osumljenca bodo policisti ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu Kazenskega zakonika (KZ), za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor do 6 mesecev.

Storilec je z omenjenim dejanjem storil vsaj še eno kaznivo dejanje in še en prekršek:

  • kaznivo dejanje nezakonitega odvzema zaščitene živali po 343. členu KZ (do 5 let zapora)
  • prekršek nedovoljenega lova z živim vabnikom po 44. členu (točka 15) Zakona o divjadi in lovstvu (globa 420 do 1250 €)

Celovita presoja vplivov HE Mura na okolje

Ta prispevek je del Primera HE Mura

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je ključni upravni postopek v katerem se ugotavlja, ali bi imela načrtovana veriga HE na Muri prekomeren vpliv na naravo. Ključno je, da so v postopku ustrezno zastopani argumenti varstva narave.

Mura (Ž.Šalamun)

Mura (Ž.Šalamun)

Zato bo DOPPS v tem postopku aktivno sodeloval kot stranski udeleženec. To pravico nam dajeta Aarhuška konvencija in Zakon o ohranjanju narave. Zahtevo za vključitev smo na okoljsko ministrstvo, sektor za CPVO, posredovali 28.12.2009.

Z MOP so nam odgovorili 8.1.2010: vloge za začetek CPVO s strani investitorja še niso prejeli, ko jo pa bodo, bodo DOPPS vključili v postopek kot stranskega udeleženca. O tem so obvestili tudi pobudnika gradnje HE na Muri, Direktorat za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi direktor Janez Kopač.

Zdaj je ključno, da pripravljavci “Poročila o vplivih na okolje” svoje delo opravijo korektno in strokovno neoporečno.

 

 Priloge:

PRIMER: HE Mura

Država namerava na Muri zgraditi verigo hidroelektrarn. V DOPPSu se bojimo, da utegne načrtovana veriga razvrednotiti vrhunske naravovarstvene značilnosti območja. Reka Mura je s svojo loko eno najpomembnejših območij za varstvo ptic v Sloveniji.  Zato smo se odločili odpreti “Primer HE Mura”. Budno bomo spremljali postopke in skrbeli, da bodo tekli v skladu s predpisi.

Mrtvi rokav Mure (Ž.Šalamun)

Mrtvi rokav Mure (Ž.Šalamun)

Območje je uvrščeno v omrežje Natura 2000 za ptice in je najpomembnejše območje za številne vrste ptic v državi, npr. za srednjega detla, črno štorkljo, vodomca, čapljico, belovratega muharja, plašico, breguljko in druge.

V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na tem območju. Upravni odbor DOPPS je zato 14.1.2009 sprejel Stališče DOPPS o HE na Muri.

Kot začetek DOPPSovega angažmaja na “Primeru HE Mura” štejemo 11.12.2009, ko je bila ustanovljena Pomurska sekcija DOPPS. Ena glavnih nalog sekcije je prav varovanje ptic in njihovih nabitatov v porečju reke Mure.

 

CPVO – Celovita presoja vplivov na okolje

srednji detel (B.Rubinić)

srednji detel (B.Rubinić)

Najpomembnejša aktivnost DOPPS pri varstvu Mure bo aktivno sodelovanje v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovanih hidroelektrarn na okolje (CPVO). Zahtevo za vključitev DOPPS kot stranskega udeleženca v postopke CPVO smo na okoljsko ministrstvo posredovali 28.12.2009.

 

Investitor

Pobudnik gradnje elektrarn na Muri je država. Videti je, da namerava načrte izpeljati preko podjetja “Dravske elektrarne (DEM)”, ki je v 100% lasti RS. Z namenom da pripravi teren in da pridobi podporo Pomurcev za projekt murskih elektrarn je podjetje DEM v Murski Soboti ustanovilo Pomurski razvojni inštitut.

 

Stališče DOPPS: Hidroelektrarne na Muri

Stališče DOPPS o izgradnji verige hidroelektrarn na reki Muri

Načrtovane hidroelektrarne na Muri (Delo)
Načrtovane hidroelektrarne na Muri (Delo)
  1. V DOPPSu pozdravljamo prizadevanja za reševanje problemov segrevanja ozračja. Verjamemo, da so obnovljivi viri energije (OVE) nujni za trajnostni razvoj človeštva in da lahko pomembno prispevajo k reševanju podnebnih problemov.
  2. Pri tem opozarjamo, da je treba objekte za proizvodnjo OVE v prostor umeščati s strateškim premislekom in skrbnim načrtovanjem. Ob nepremišljenem umeščanju namreč lahko naredimo veliko škode na nacionalno in mednarodno pomembnih območjih ohranjene narave
  3. V DOPPSu spremljamo pobude in razmišljanja o gradnji verige hidroelektrarn na Muri, kar se večkrat omenja hkrati z ekološko sanacijo vodnega telesa reke Mure, ki naj bi bila potrebna.
  4. Mura je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.
  5. Reka Mura s svojimi obrečnimi habitati je eno najpomembnejših območij za ptice v Sloveniji. Območje je uvrščeno v omrežje Natura 2000 za ptice in je najpomembnejše območje za številne vrste ptic v državi, npr. za srednjega detla, črno štorkljo, vodomca, čapljico, belovratega muharja, plašico, breguljko in druge.
  6. V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z aktivno rečno strugo, razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.
  7. Zato pozivamo odgovorne:
    • da se skrbno pretehta, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
    • da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
    • vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.

Priloga: