Rubrika ‘Informacije javnega značaja’

Informacije javnega značaja: renta za vetrnice

Pridobivanje informacije javnega značaja: pravna podlaga, na osnovi katere naj bi javno podjetje Elektro primorska izplačalo rento občini Ilirska Bistrica kot odškodnino za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri.

V Koaliciji za Volovjo reber (KVR) se je pojavilo vprašanje, kako je mogoče, da javno podjetje občini obljubi milijonsko darilo, v zameno za kooperativnost pri umeščanje vetrne elektrane v prostor. Predstavljamo si, da javnega denarja ni mogoče kar podarjati, če za to ni trdne podlage v predpisih. Za odgovor smo se obrnili kar na investitorja, Elektro Primorska, ki je javno podjetje in kot tako zavezano za dajanje informacij javnega značaja.

V imenu KVR smo zahtevo za posredovanje dokumentov na investitorja naslovili 6.3.2007. Odgovor je prišel iz pooblaščene odvetniške pisarne, in sicer poziv za dopolnitev vloge. Po dopolnitvi vloge je sledil sklep s katerim so zahtevo KVR zavrgli: ker vlagatelj ni niti pravna niti fizična oseba ne more biti upravičenec za dostop do informacij javnega značaja.

Sledila je nova zahteva, tokrat v imenu DOPPS. Na to zahtevo investitor ni imel kaj pripomniti in je dne 28.5.2007 posredoval kopijo notarskega zapisa s katerim sta se investitor in občina pogodila za višino rente in pogoje izplačila. Če je renta v skladu z zakonom pa še vedno ne vemo. 

 

Priloge:

Aarhuška konvencija

Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah

Aarhus

Aarhus

Za nevladne naravovarstvenike je to ena najpomembnejših konvencij. Sprejeta je bila 25.6.1998 v danskem mestu Aarhus, Slovenija pa jo je ratificirala 7.6.2004.

Konvencija javnosti jamči pravico do:

  • dostopa do okoljskih informacij
  • sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov
  • sodnega varstva v okoljskih zadevah

 Države podpisnice so v preambuli konvencije zapisale nekaj zelo močnih zavez:

  • priznavajo, da je varstvo okolja bistveno za blaginjo ljudi in za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, skupaj s samo pravico do življenja;
  • priznavajo tudi, da ima vsaka oseba pravico in dolžnost, da varuje in izboljšuje okolje za sedanje in prihodnje generacije;
  • priznavajo nadalje pomen vloge, ki jo imajo lahko posamezniki in nevladne organizacije pri varstvu okolja;
  • imajo s tem namen povečati odgovornost in preglednost odločanja in okrepiti podporo javnosti pri okoljskem odločanju;
  • se zavzemajo, da bi bili javnosti, vključno z organizacijami, dostopni učinkoviti pravosodni mehanizmi za varstvo njihovih legitimnih interesov in za izvajanje zakonov.

Videti je, da se slovenska zakonodajna in izvršna oblast zaenkrat še ne zavedata povsem obveznosti, ki sta jih prevzeli z ratifikacijo Aarhuške konvencije.

 

Povezave: