Pravo za naravo

DOPPS je v roku vložil pritožbo proti odločbi o drugem soglasju ARSO za vetrno elektrarno na Volovji rebri. Odločba ARSO je diletantska, manj kakovostne upravne odločbe na DOPPS še nismo videli.

Vetrnica ob avtocesti (T.Jančar)

Pritožbo smo na DOPPS pripravili v predpisane 15 dnevnem roku. Na 34 straneh smo podrobno predstavili in argumentirali 24 pritožbenih razlogov, od katerih je vsak zase dovolj, da se odločba razveljavi. Ključni pritožbeni razlog je, da je ARSO vse argumente in podatke, ki jih je DOPPS posredoval v postopek, zavrnila pavšalno, brez da bi jih vsebinsko obravnavala. To se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka, saj se take odločbe sploh ne da preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP-UPB2).

Drugi pritožbeni razlogi so še:

• za večino varovanih vrst dejansko stanje sploh ni bilo ugotovljeno ali pa je bilo ugotovljeno nepopolno;
• predpisana presoja vplivov posega za nekatere varovane vrste sploh ni bila izvedena;
• predpisana presoja vplivov posega na krajino ni bila izvedena;
• predpisano previdnostno načelo ni bilo uporabljeno;
• zavezujoče določbe predpisov evropske unije niso bile uporabljene… 

Prilogi:

• DOPPS: Pritožba zoper drugo soglasje za VE Volovja reber, 9.7.2010 (pdf 0,82 MB)
• Za lažje branje sporne odločbe ARSO o drugem okoljevarstvenem soglasju smo pripravili komentirano in na poglavja razčlenjeno verzijo odločbe: ARSO: Okoljevarstveno soglasje 2 za VE Volovja reber, 22.6.2010 (doc 0,11 MB)

Agencija RS za okolje nam je na zadnji šolski dan posredovala odločbo, s katero prižiga zeleno luč za vetrno elektrarno Volovja reber

Žrtev VE na Pagu (A.Jančar)

ARSO je po dobrih dveh letih in pol, kolikor je trajal maratonski postopek presojanja vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje, izdala odločbo, s katero pušča Okoljevarstveno soglasje z dne 26.6.2006 v veljavi. Ko bomo odločbo podrobno preučili, bomo objavili strokovni komentar.

Imata pa obe odločbi že na prvi pogled nekaj skupnega: obe sta bili izdani ravno na začetku počitnic, ko je zaradi dopustov pripravljanje kvalitetne pritožbe zelo oteženo.

Priloga:

• ARSO: Okoljevarstveno soglasje za VE Volovja reber, 22.6.2010 (pdf 0,46 MB)

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Okoljsko ministrstvo je z odločbo z dne 4.1.2010 uvedlo postopek Celovite presoje vplivov Gozdnogospodarskega načrta za GGE Šentjernej na okolje.

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Gre za precedenčni primer: Gozdnogospodarski načrt Šentjernej, ki vključuje območje ukinjenega (zmanjšanega) gozdnega rezervata Kobile, bo prvi gozdarski načrt, za katerega se bo izvedel postopek Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Okoljsko ministrstvo (Sektor za CPVO) je takšno odločitev sprejelo na osnovi pobude DOPPS in na osnovi strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave. MOP v obrazložitvi odločbe utemeljuje uvedbo CPVO z mnenjem ZRSVN, da bi gospodarjenje z gozdom na območju dela Kobil, ki je bilo izločeno iz rezervata, lahko uničilo habitat belohrbtega detla, ki je pomembna sestavina biotske raznovrstnosti na območju “naravne vrednote Kobile”.

Komentar

Po našem mnenju je odločba MOP pomanjkljiva. Ministrstvo v odločbi v poglavju B) namreč zaključuje, da GGN ne bo pomembno vplival na Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha, znotraj katerega ležijo Kobile. Uvedba CPVO zaradi vpliva na Natura 2000 območje torej naj ne bi bila potrebna.

S tem stališčem MOP se v DOPPSu ne strinjamo. Prepričani smo namreč, da bi uvedba gospodarjenja v pragozdni ostanek ilirsko bukovega gozda, ki je v Natura 2000 območju Gorjanci-Radoha varovani habitatni tip, nedvomno pomenila poslabšanje ugodnega stanja tega habitatnega tipa. To pa z vidika celovitosti Natura 2000 območja ni dopustno in je treba zato uvedbo gospodarjenja z gozdom na območju Kobil zavrniti.

V upravnem postopku CPVO, ki se zdaj začenja, bo vpliv gozdnogospodarskega načrta na varstvene cilje Natura 2000 območja eden od ključnih argumentov DOPPSa. V skladu s sklepom MOP bo DOPPS v postopku sodeloval kot stranski udeleženec.

Priloga:

• MOP: Odločba o uvedbi postopka CPVO za GGN Šentjernej, 4.1.2010 (pdf 0,21 MB)

Predstavljamo pripombe na predlagani Pravilnik o presojah, ki smo jih z DOPPSa poslali okoljskemu ministrstvu v času javne razgrnitve.

Vabilo k oddaji pripomb

Na okoljskem ministrstvu spreminjajo Pravilnik o presojah. Gre za zelo pomemben predpis, ki ureja kako je treba presojati vplive posegov na zavarovana območja in na območja Natura 2000. Eno najmočnejših naravovarstvenih orodij v Sloveniji sploh. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je ministrstvo dolžno v postopek sprejemanja vključiti tudi javnost. V času javne razgrnitve med 8.12.2009 in 7.1.2010 je imela javnost možnost na predlagani pravilnik podati svoje pripombe.

Pripombe DOPPS

Zaradi velikega pomena za varstvo narave smo pripombe pripravili tudi na DOPPSu. Škoda le, da je bil zaradi božično-novoletnih praznikov razpoložljivi čas za preučevanje Pravilnika dejansko bistveno skrajšan.

Ocenjujemo, da ima Pravilnik več hujših vsebinskih pomanjkljivosti, zaradi katerih je po našem mnenju navzkriž s Habitatno direktivo EU. Ključne so naslednje:

• narobe je, da Pravilnik taksativno našteva vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo; posledično ni treba izvajati presoje vplivov na naravo za posege, ki jih na seznamu ni – ne glede na težo njihovega vpliva;
• načelo »daljinskega vpliva« je urejeno neustrezno; s pravilnikom je razdalja, do koder naj bi poseg imel daljinski vpliv, administrativno omejena – brez kakršnekoli strokovne podlage; navajamo nekaj konkretnih primerov, ko so te razdalje v pravilniku določene povsem neustrezno: npr. za daljinski vpliv daljnovodov na velike uharice;
• institut »območje zanemarljivega pomena« je treba ukiniti, saj je v očitnem nasprotju s pravom EU;
• načelo »kumulativnih vplivov« je urejeno neustrezno, saj ne vključuje kumulativnih vplivov posegov, ki so že bili izvedeni in posegov na območjih zanemarljivega pomena.

Za primerjavo si preberite Navodila Evropske komisije, kako naj bi potekala ustrezna presoja.

Priloga

• DOPPS: Pripombe na Pravilnik o presojah, 7.1.2010 (pdf 0,21 MB)

Ta prispevek je del Primera HE Mura

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je ključni upravni postopek v katerem se ugotavlja, ali bi imela načrtovana veriga HE na Muri prekomeren vpliv na naravo. Ključno je, da so v postopku ustrezno zastopani argumenti varstva narave.

Mura (Ž.Šalamun)

Zato bo DOPPS v tem postopku aktivno sodeloval kot stranski udeleženec. To pravico nam dajeta Aarhuška konvencija in Zakon o ohranjanju narave. Zahtevo za vključitev smo na okoljsko ministrstvo, sektor za CPVO, posredovali 28.12.2009.

Z MOP so nam odgovorili 8.1.2010: vloge za začetek CPVO s strani investitorja še niso prejeli, ko jo pa bodo, bodo DOPPS vključili v postopek kot stranskega udeleženca. O tem so obvestili tudi pobudnika gradnje HE na Muri, Direktorat za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi direktor Janez Kopač.

Zdaj je ključno, da pripravljavci “Poročila o vplivih na okolje” svoje delo opravijo korektno in strokovno neoporečno.

 Priloge:

• DOPPS: Zahteva za vključitev v postopek CPVO za HE Mura, 28.12.2009 (pdf 0,16 MB)
• MOP: Odgovor na zahtevo DOPPS, 8.1.2010 (pdf, 46 KB)

Ubiti jastreb (J.Garzon)

Seznam strokovne literature, ki dokazuje velik naravovarstveni pomen Volovje rebri in dokazuje, da je vpliv postavitve vetrne elektrarne na to območje nesprejemljivo velik. Pomembno za postopek izdajanja okoljevarstvenega soglasja.

• Aquarius (2004): Analiza naravnih danosti na lokacijah, primernih za vetrne elektrarne (pdf 2,5 MB)
• DOPPS (2009): Elaborat o planinskem orlu (pdf 2,7 MB)
• Jagodnik (2008): Sredozemski sokol Falco eleonorae (pdf 0,2 MB)
• Jančar (2007): In dubio pro natura (pdf 0,46 MB)
• Koalicija za Volovjo reber (2004): Zbornik referatov (pfd 2,3 MB)
• Madders (2009): Proposed windfarm at Volovja reber, An independant appraisal of the likely effects on golden eagles (pdf 0,57 MB)
• Mihelič (2007): Novi podatki o pojavljanju kotorne Alectoris graeca na Volovji rebri (pdf 0,21 MB)
• Mihelič in Genero (2005): Occurance of Grifon vulture in Slovenia in the period from 1980 to 2005 (pdf 1,4 MB)
• Mihelič in Brajnik (2006): Nova opazovanja selitve ujed na Volovji rebri (pdf 71 KB)
• Tome (2005): Komentar na članek Mihelič & Genero (pdf 90 KB)
• Trontelj (2006): Komentar na članek Mihelič & Genero (pdf 0,30 MB)