Rubrika ‘Presoja vplivov na okolje’

Pritožba DOPPS zoper drugo soglasje za vetrnice na Volovji rebri

DOPPS je v roku vložil pritožbo proti odločbi o drugem soglasju ARSO za vetrno elektrarno na Volovji rebri. Odločba ARSO je diletantska, manj kakovostne upravne odločbe na DOPPS še nismo videli.

Vetrnica ob avtocesti (T.Jančar)

Vetrnica ob avtocesti (T.Jančar)

Pritožbo smo na DOPPS pripravili v predpisane 15 dnevnem roku. Na 34 straneh smo podrobno predstavili in argumentirali 24 pritožbenih razlogov, od katerih je vsak zase dovolj, da se odločba razveljavi. Ključni pritožbeni razlog je, da je ARSO vse argumente in podatke, ki jih je DOPPS posredoval v postopek, zavrnila pavšalno, brez da bi jih vsebinsko obravnavala. To se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka, saj se take odločbe sploh ne da preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP-UPB2).

 

Drugi pritožbeni razlogi so še:

  • za večino varovanih vrst dejansko stanje sploh ni bilo ugotovljeno ali pa je bilo ugotovljeno nepopolno;
  • predpisana presoja vplivov posega za nekatere varovane vrste sploh ni bila izvedena;
  • predpisana presoja vplivov posega na krajino ni bila izvedena;
  • predpisano previdnostno načelo ni bilo uporabljeno;
  • zavezujoče določbe predpisov evropske unije niso bile uporabljene… 

 

Prilogi:

ARSO: Zelena luč za VE Volovja reber

Agencija RS za okolje nam je na zadnji šolski dan posredovala odločbo, s katero prižiga zeleno luč za vetrno elektrarno Volovja reber

Žrtev VE na Pagu (A.Jančar)

Žrtev VE na Pagu (A.Jančar)

ARSO je po dobrih dveh letih in pol, kolikor je trajal maratonski postopek presojanja vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje, izdala odločbo, s katero pušča Okoljevarstveno soglasje z dne 26.6.2006 v veljavi. Ko bomo odločbo podrobno preučili, bomo objavili strokovni komentar.

Imata pa obe odločbi že na prvi pogled nekaj skupnega: obe sta bili izdani ravno na začetku počitnic, ko je zaradi dopustov pripravljanje kvalitetne pritožbe zelo oteženo.

 

Priloga:

Ministrstvo uvedlo postopek CPVO za GGN za Kobile

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Okoljsko ministrstvo je z odločbo z dne 4.1.2010 uvedlo postopek Celovite presoje vplivov Gozdnogospodarskega načrta za GGE Šentjernej na okolje.

 

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Gre za precedenčni primer: Gozdnogospodarski načrt Šentjernej, ki vključuje območje ukinjenega (zmanjšanega) gozdnega rezervata Kobile, bo prvi gozdarski načrt, za katerega se bo izvedel postopek Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Okoljsko ministrstvo (Sektor za CPVO) je takšno odločitev sprejelo na osnovi pobude DOPPS in na osnovi strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave. MOP v obrazložitvi odločbe utemeljuje uvedbo CPVO z mnenjem ZRSVN, da bi gospodarjenje z gozdom na območju dela Kobil, ki je bilo izločeno iz rezervata, lahko uničilo habitat belohrbtega detla, ki je pomembna sestavina biotske raznovrstnosti na območju “naravne vrednote Kobile”.

 

Komentar

Po našem mnenju je odločba MOP pomanjkljiva. Ministrstvo v odločbi v poglavju B) namreč zaključuje, da GGN ne bo pomembno vplival na Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha, znotraj katerega ležijo Kobile. Uvedba CPVO zaradi vpliva na Natura 2000 območje torej naj ne bi bila potrebna.

S tem stališčem MOP se v DOPPSu ne strinjamo. Prepričani smo namreč, da bi uvedba gospodarjenja v pragozdni ostanek ilirsko bukovega gozda, ki je v Natura 2000 območju Gorjanci-Radoha varovani habitatni tip, nedvomno pomenila poslabšanje ugodnega stanja tega habitatnega tipa. To pa z vidika celovitosti Natura 2000 območja ni dopustno in je treba zato uvedbo gospodarjenja z gozdom na območju Kobil zavrniti.

V upravnem postopku CPVO, ki se zdaj začenja, bo vpliv gozdnogospodarskega načrta na varstvene cilje Natura 2000 območja eden od ključnih argumentov DOPPSa. V skladu s sklepom MOP bo DOPPS v postopku sodeloval kot stranski udeleženec.

 

Priloga:

Pripombe na Pravilnik o presojah

Predstavljamo pripombe na predlagani Pravilnik o presojah, ki smo jih z DOPPSa poslali okoljskemu ministrstvu v času javne razgrnitve.

 

Vabilo k oddaji pripomb

Vabilo k oddaji pripomb

Na okoljskem ministrstvu spreminjajo Pravilnik o presojah. Gre za zelo pomemben predpis, ki ureja kako je treba presojati vplive posegov na zavarovana območja in na območja Natura 2000. Eno najmočnejših naravovarstvenih orodij v Sloveniji sploh. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je ministrstvo dolžno v postopek sprejemanja vključiti tudi javnost. V času javne razgrnitve med 8.12.2009 in 7.1.2010 je imela javnost možnost na predlagani pravilnik podati svoje pripombe.

 

Pripombe DOPPS

Zaradi velikega pomena za varstvo narave smo pripombe pripravili tudi na DOPPSu. Škoda le, da je bil zaradi božično-novoletnih praznikov razpoložljivi čas za preučevanje Pravilnika dejansko bistveno skrajšan.

Ocenjujemo, da ima Pravilnik več hujših vsebinskih pomanjkljivosti, zaradi katerih je po našem mnenju navzkriž s Habitatno direktivo EU. Ključne so naslednje:

  • narobe je, da Pravilnik taksativno našteva vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo; posledično ni treba izvajati presoje vplivov na naravo za posege, ki jih na seznamu ni – ne glede na težo njihovega vpliva;
  • načelo »daljinskega vpliva« je urejeno neustrezno; s pravilnikom je razdalja, do koder naj bi poseg imel daljinski vpliv, administrativno omejena – brez kakršnekoli strokovne podlage; navajamo nekaj konkretnih primerov, ko so te razdalje v pravilniku določene povsem neustrezno: npr. za daljinski vpliv daljnovodov na velike uharice;
  • institut »območje zanemarljivega pomena« je treba ukiniti, saj je v očitnem nasprotju s pravom EU;
  • načelo »kumulativnih vplivov« je urejeno neustrezno, saj ne vključuje kumulativnih vplivov posegov, ki so že bili izvedeni in posegov na območjih zanemarljivega pomena.

Za primerjavo si preberite Navodila Evropske komisije, kako naj bi potekala ustrezna presoja.

 

Priloga

Celovita presoja vplivov HE Mura na okolje

Ta prispevek je del Primera HE Mura

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je ključni upravni postopek v katerem se ugotavlja, ali bi imela načrtovana veriga HE na Muri prekomeren vpliv na naravo. Ključno je, da so v postopku ustrezno zastopani argumenti varstva narave.

Mura (Ž.Šalamun)

Mura (Ž.Šalamun)

Zato bo DOPPS v tem postopku aktivno sodeloval kot stranski udeleženec. To pravico nam dajeta Aarhuška konvencija in Zakon o ohranjanju narave. Zahtevo za vključitev smo na okoljsko ministrstvo, sektor za CPVO, posredovali 28.12.2009.

Z MOP so nam odgovorili 8.1.2010: vloge za začetek CPVO s strani investitorja še niso prejeli, ko jo pa bodo, bodo DOPPS vključili v postopek kot stranskega udeleženca. O tem so obvestili tudi pobudnika gradnje HE na Muri, Direktorat za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi direktor Janez Kopač.

Zdaj je ključno, da pripravljavci “Poročila o vplivih na okolje” svoje delo opravijo korektno in strokovno neoporečno.

 

 Priloge:

PRIMER: HE Mura

Država namerava na Muri zgraditi verigo hidroelektrarn. V DOPPSu se bojimo, da utegne načrtovana veriga razvrednotiti vrhunske naravovarstvene značilnosti območja. Reka Mura je s svojo loko eno najpomembnejših območij za varstvo ptic v Sloveniji.  Zato smo se odločili odpreti “Primer HE Mura”. Budno bomo spremljali postopke in skrbeli, da bodo tekli v skladu s predpisi.

Mrtvi rokav Mure (Ž.Šalamun)

Mrtvi rokav Mure (Ž.Šalamun)

Območje je uvrščeno v omrežje Natura 2000 za ptice in je najpomembnejše območje za številne vrste ptic v državi, npr. za srednjega detla, črno štorkljo, vodomca, čapljico, belovratega muharja, plašico, breguljko in druge.

V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na tem območju. Upravni odbor DOPPS je zato 14.1.2009 sprejel Stališče DOPPS o HE na Muri.

Kot začetek DOPPSovega angažmaja na “Primeru HE Mura” štejemo 11.12.2009, ko je bila ustanovljena Pomurska sekcija DOPPS. Ena glavnih nalog sekcije je prav varovanje ptic in njihovih nabitatov v porečju reke Mure.

 

CPVO – Celovita presoja vplivov na okolje

srednji detel (B.Rubinić)

srednji detel (B.Rubinić)

Najpomembnejša aktivnost DOPPS pri varstvu Mure bo aktivno sodelovanje v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovanih hidroelektrarn na okolje (CPVO). Zahtevo za vključitev DOPPS kot stranskega udeleženca v postopke CPVO smo na okoljsko ministrstvo posredovali 28.12.2009.

 

Investitor

Pobudnik gradnje elektrarn na Muri je država. Videti je, da namerava načrte izpeljati preko podjetja “Dravske elektrarne (DEM)”, ki je v 100% lasti RS. Z namenom da pripravi teren in da pridobi podporo Pomurcev za projekt murskih elektrarn je podjetje DEM v Murski Soboti ustanovilo Pomurski razvojni inštitut.

 

Volovja reber: Strokovna literatura

Ubiti jastreb (J.Garzon)

Ubiti jastreb (J.Garzon)

Seznam strokovne literature, ki dokazuje velik naravovarstveni pomen Volovje rebri in dokazuje, da je vpliv postavitve vetrne elektrarne na to območje nesprejemljivo velik. Pomembno za postopek izdajanja okoljevarstvenega soglasja.

PRIMER: Volovja reber

Država želi preko podjetje za distribucijo električne energije Elektro Primorska, ki ga kapitalsko obvladuje, na Volovji rebri, na obronkih snežniške planote, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Ta bi po prepričanju stroke razvrednotila vrhunsko naravno dediščino evropskega formata. Gre za verjetno največji Primer v zgodovini varstva narave na Slovenskem.

 

Trenutno stanje primera

VE Volovja reber - prostorski odtis

VE Volovja reber - prostorski odtis

Po 6 letih pravnih bitk je primer ponovno na začetku. Država je vrsto let protipravno onemogočala nevladnim organizacijam sodelovanje v postopkih. DOPPSu je s pravnimi sredstvi uspelo doseči obnovitev postopka presojanja vplivo vetrne elektrarne na okolje. V ponovljenem postopku, ki ga je ARSO zavlačevala dobrih dve leti in pol, je junija 2010 ponovno izdala okoljevarstveno soglasje. DOPPS je nato 9.7.2010 zoper očitno nezakonito odločbo vložil pritožbo. Odločitev na drugi stopnji (MOP) pričakujemo do konca poletja 2010.

Kratek povzetek primera

V tesni navezi sta se investitor Elektro Primoska in občina Ilirska Bistrica namenila na Volovji rebri, znotraj načrtovanega regijskega parka Snežnik, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Sestavljalo naj bi jo 47 vetrnic s premer rotorja 50 m, višino stebra 50 m in maksimalno močjo 0,85 MW. Za začetek primera štejemo 6.2.2003, ko je občina sprejela “program priprave prostorskega plana.

Zaradi vrhunske naravovarstvene vrednosti območja, je naravoslovna in naravovarstvena stroka poseg odločno obsodila. Aprila 2004 so nevladne organizacije ustanovile Koalicijo za Volovjo reber, ki se bori za ohranitev območja.

Kljub odločnemu nasprotovanju stroke je država postopke peljala naprej. Po številnih spornih in nezakonitih potezah okoljskega ministrstva in Agencije RS za okolje sta bili izdani ključni dovoljenji: okoljevarstveno soglasje (ARSO, 26.6.2006) in gradbeno dovoljenje (MOP, 19.2.2007). Primer je preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da “ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj … ustreza definiciji korupcije”.

Po večletnih pravnih bitkah je DOPPSu uspelo pridobiti položaj stranskega udeleženca v postopku presoje vplivov na okolje (17.9.2007), zaradi česar je ARSO morala postopek obnoviti (26.10.2007).