Rubrika ‘Upravni spor’

Soglasje za VE Volovja reber razveljavljeno

Sodba Upravnega sodišča je razveljavila Okoljevarstveno soglasje za VE Volovja reber.

 

 

Podlesna vetrnica

Upravno sodišče je razsodilo o tožbi, ki jo je DOPPS 8.12.2010 vložil zoper okoljevarstveno soglasje za Vetrno elektrarno Volovja reber. Sodišče je odpravilo okoljevarstveno soglasje za 33 vetrnic in zadevo vrnilo Arsu v ponovno odločanje. Sodišče ugotavlja, da je bila temeljna pomanjkljivost soglasja v njegovi nezadostni obrazložitvi, Arso vsebinskih vprašanj vpliva vetrnic na naravo sploh ni obravnavala. Tisti del odločbe o okoljevarstvenem soglasju, v katerem je Arso zavrnila izdajo soglasja za 10 vetrnic, pa je sodišče pustilo v veljavi in je zdaj pravnomočno.

Sodišče se je v sodbi vsebinsko opredelilo do vrste ključnih pravil presojanja vplivov posegov na Natura 2000 območja, ki izhajajo iz Hanitatne direktive EU in iz pravne prakse Evropskega sodišča. Ker gre za prvo sodbo s tega področja, sodba predstavlja pomemben element slovenske pravne prakse. Izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih poudarkov:

  • investitor je tisti, ki mora za izdajo pozitivne odločbe dokazati, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja (str 11, odst 1)
  • mnenje ZRSVN pri odločanju resda ni pravno zavezujoče, vendar mora ARSO, kadar odloči v nasprotju z njim, svojo odločitev utemeljiti z navedbo ustreznih dokazov (str 13, odst 5)
  • v ponovnem odločanju bo morala ARSO presoditi, kateri argumenti DOPPS so pravno pomembni za odločitev in nato opraviti presojo, ali kljub temu v zadevi ni dvoma, da načrtovani poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja (str 14, odst 3)
  • o vsem tem bo morala ARSO navesti popolne razloge, ki bodo morali biti zaradi obširnosti zadeve navedeni sistematično po posamičnih spornih vprašanjih (str 14, odst 3)

Priloga:

PRIMER: Volovja reber

Država želi preko podjetje za distribucijo električne energije Elektro Primorska, ki ga kapitalsko obvladuje, na Volovji rebri, na obronkih snežniške planote, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Ta bi po prepričanju stroke razvrednotila vrhunsko naravno dediščino evropskega formata. Gre za verjetno največji Primer v zgodovini varstva narave na Slovenskem.

 

Trenutno stanje primera

VE Volovja reber - prostorski odtis

VE Volovja reber - prostorski odtis

Po 6 letih pravnih bitk je primer ponovno na začetku. Država je vrsto let protipravno onemogočala nevladnim organizacijam sodelovanje v postopkih. DOPPSu je s pravnimi sredstvi uspelo doseči obnovitev postopka presojanja vplivo vetrne elektrarne na okolje. V ponovljenem postopku, ki ga je ARSO zavlačevala dobrih dve leti in pol, je junija 2010 ponovno izdala okoljevarstveno soglasje. DOPPS je nato 9.7.2010 zoper očitno nezakonito odločbo vložil pritožbo. Odločitev na drugi stopnji (MOP) pričakujemo do konca poletja 2010.

Kratek povzetek primera

V tesni navezi sta se investitor Elektro Primoska in občina Ilirska Bistrica namenila na Volovji rebri, znotraj načrtovanega regijskega parka Snežnik, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Sestavljalo naj bi jo 47 vetrnic s premer rotorja 50 m, višino stebra 50 m in maksimalno močjo 0,85 MW. Za začetek primera štejemo 6.2.2003, ko je občina sprejela “program priprave prostorskega plana.

Zaradi vrhunske naravovarstvene vrednosti območja, je naravoslovna in naravovarstvena stroka poseg odločno obsodila. Aprila 2004 so nevladne organizacije ustanovile Koalicijo za Volovjo reber, ki se bori za ohranitev območja.

Kljub odločnemu nasprotovanju stroke je država postopke peljala naprej. Po številnih spornih in nezakonitih potezah okoljskega ministrstva in Agencije RS za okolje sta bili izdani ključni dovoljenji: okoljevarstveno soglasje (ARSO, 26.6.2006) in gradbeno dovoljenje (MOP, 19.2.2007). Primer je preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da “ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj … ustreza definiciji korupcije”.

Po večletnih pravnih bitkah je DOPPSu uspelo pridobiti položaj stranskega udeleženca v postopku presoje vplivov na okolje (17.9.2007), zaradi česar je ARSO morala postopek obnoviti (26.10.2007).

Tožba zoper dovoljenje za šolanje sokolov

Primer neuspešne tožbe zoper nezakonito odločbo kmetijskega ministrstva. Ker smo zamudili predpisni rok je Upravno sodišče tožbo zavrglo.

Portret sokolarskega sokola

Sokol selec (T.Mihelič)

Tožba je del Primera “Dovoljenje za šolanje sokolov“. Uradnik kmetijskega ministrstva pristojen za lovstvo je 10. oktobra 2002 izdal odločbo, s katero je Sokolarski zvezi dovolil šolanje sokolov na prostem, s čimer je v slovenski pravni red de facto uvedel sokolarstvo. Gre za način lova s pticami ujedami, ki je bil v nasprotju z veljavno zakonodajo. Odločba je brez dvoma nezakonita. Uradnik lahko v upravnem postopku ureja le zadeve, za katere je tako določeno v predpisu. V tem spornem primeru pa uradnik podlage v zakonu ni imel. Z izdajo dovoljenja se je uradnik postavil v vlogo zakonodajalca.

Ko smo na DOPPSu izvedeli za nezakonito odločbo smo nemudoma začeli pripravljati tožbo. Na Upravno sodišče smo jo vložili 4.12., žal prepozno, kot se je izkazalo kasneje. Sodišče je tožbo zavrglo. 

Komentar

Zoper odločbe, ki jih izdajajo ministrstva, pritožbe večinoma niso mogoče. Se jih pa da izpodbijati s t.i. upravnim sporom, se pravi z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V tem primeru je DOPPS tožbo vložil šele 49 dni po vročitvi dovoljenja Sokolarski zvezi. Odločitev sodišča je bila jasna: za vse tožnike velja isti rok 30 dni, in pri tem ni pomembno, kdaj je posamezni tožnik za sporno odločbo izvedel.

Sklep sodišča je za naravovarstvena društva precedenčnega pomena še zaradi ene reči. Sodišče je namreč sprejelo pomembno stališče glede društev, ki imajo status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave. Presodilo je, da imajo taka društva v upravnem sporu položaj “Zastopnika javnega interesa” (glej člen 18[1] Zakona o upravnem sporu). To pa pomeni, da imajo taka društva pravico vložiti tožbe tudi proti odločbam, ki so bile izdane v upravnih postopkih, v katerih niso sodelovala kot stranski udeleženci.

 

Ključni nauki primera

  • najsi je odločba še tako nezakonita, izpodbiti se jo da le, če je tožba vložena pravočasno, t.j. v 30 dneh po vročitvi strankam;
  • društva, ki delujejo v javnem interesu, imajo v upravnem sporu položaj “Zastopnika javnega interesa”

Priloge:

PRIMER: Dovoljenje za šolanje sokolov

Gre za prelomni primer, v katerem so uradniki kmetijskega ministrstva mimo zakona v slovenski pravni red pripeljali sokolarstvo. Predstavljena so prizadevanja DOPPS, da bi se nezakonito stanje odpravilo. Po sedmih letih še vedno neuspešno.

Sokol selec

Sokol selec (T.Mihelič)

Uradnik kmetijskega ministrstva pristojen za lovstvo je 10. oktobra 2002 izdal odločbo, s katero je v slovenski pravni red uvedel sokolarstvo. Gre za način lova s pticami ujedami, ki je bil v nasprotju z veljavno zakonodajo. V DOPPSu sokolarstvu odločno nasprotujemo. Prepričani smo, da so ujede preveč občutljiva skupina ptic, da bi jih lahko zlorabljali kot rekvizite za preživljanje prostega časa.

Upravni spor

Odveč je poudariti, da uradnik z odločbo ne more spreminjati stvari, ki jih ureja zakon. Vendar uradnike včasih zasrbijo prsti… posebej če računajo, da se ne bo razvedelo. Za ta primer smo na DOPPSu izvedeli, žal nekoliko pozno. 4.12.2002 smo na Upravno sodišče vložili tožbo. Ker smo zamudili predpisani rok je sodišče tožbo zavrglo. Več…

Zahteva za izrek ničnosti

Kasneje smo bili s strani pravnih strokovnjakov opozorjeni, da je odločba, ki nima podlage v zakonu, nična. Zato smo 2.10.2003 na kmetijsko ministrstvo poslali zahtevo, da se sporno dovoljenje izreče za nično. Kljub večkratnim telefonskim in pisnim urgiranjem smo odgovor iz MKGP dočakali šele po 6 letih, potem ko smo zadevo prijavili Varuhu človekovih pravic.

Prijava na Urad varuha človekovih pravic

V tem primeru se je spet enkrat izkazalo, kako pomembno je, da obstajajo inštance, ki imajo moč uradnike pripraviti do korektnega dela. Potem, ko smo obupali nad uradniki kmetijskega ministrstva, smo primer dne 3.9.2009 prijavili Varuhu človekovih pravic. Kar prej ni šlo v 6 letih, se je dalo zdaj uredit v 3 tednih. Odgovor so z MKGP poslali 24.9.2009.

Ponovna zahteva za izrek ničnosti

Odgovor MKGP je bil razočaranje. Uradniki ministrstva vztrajajo pri nezakonitem stanju. Utemeljujejo, da spornega dovoljenja ni mogoče izreči za ničnega z nobenim pravnim aktom. Dne 2.10.2009 smo zato na MKGP poslali ponovno zahtevo za izrek ničnosti. Tokrat podprto s podrobnim navajanjem členov, ki določajo kako in v katerem primeru se ničnost izreče. Na odgovor zaenkrat še čakamo.

Priloge:

PRIMER: Kormoran 1997

Primer v katerem je okoljsko ministrstvo izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov, upravno sodišče pa je odločbo po tožbi DOPPSa razveljavilo. Kormorane pa so v vmesnem času pobili. Gre za prvo tožbo DOPPSa zoper državo.

Kormoran (T.Jančar)

Kormoran (T.Jančar)

Primer se je začel na predlog Ribiške zveze Slovenije (RZS), ki je bila mnenja, da kormorani povzročajo veliko škodo na ribah. Okoljsko ministrstvo je argumentaciji deloma pritrdilo in izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov. Odstrel je bil številčno omejen (skupaj 370 osebkov) in dovoljen le na nekaterih rekah. V DOPPSu smo bili prepričani, da je bila odločba nezakonita, zato smo zoper njo vložili tožbo na Upravnem sodišču. To je bila prva tožba DOPPSa zoper državo sploh.

Upravno sodišče je odločbo razveljavilo iz naslednji razlogov:

  • Ker na odločbi nista navedena ne številke ne datum izdaje, ki sta obvezni sestavini odločbe;
  • izrek odločbe ni dovolj jasen, ministrstvo bi moralo konkretno navesti kakšne vrste plašenja so dovoljene;
  • v obrazložitvi odločbe ni navedeno dejansko stanje, niso podani razlogi, ki bi bili odločilni za presojo dokazov, prav tako pa niso navedeni razlogi, ki so narekovali tako odločitev ministrstva.

Upravno sodišče je odločbo torej odpravilo in zadevo vrnilo okoljskemu ministrstvu v ponovno odločanje. Ponovnega odločanja kajpak ni bilo, saj so kormorane v vmesnem času že pobili.

Kljub temu, da je imela odločba okoljskega ministrstva mnoge nepravilnosti, pa je bila vseeno za razred boljša od odločb o odstrelu kormoranov, ki so jih v naslednjih letih izdajali na kmetijskem ministrstvu. 

 

Priloge: