Rubrika ‘Volovja reber’

Soglasje za VE Volovja reber razveljavljeno

Sodba Upravnega sodišča je razveljavila Okoljevarstveno soglasje za VE Volovja reber.

 

 

Podlesna vetrnica

Upravno sodišče je razsodilo o tožbi, ki jo je DOPPS 8.12.2010 vložil zoper okoljevarstveno soglasje za Vetrno elektrarno Volovja reber. Sodišče je odpravilo okoljevarstveno soglasje za 33 vetrnic in zadevo vrnilo Arsu v ponovno odločanje. Sodišče ugotavlja, da je bila temeljna pomanjkljivost soglasja v njegovi nezadostni obrazložitvi, Arso vsebinskih vprašanj vpliva vetrnic na naravo sploh ni obravnavala. Tisti del odločbe o okoljevarstvenem soglasju, v katerem je Arso zavrnila izdajo soglasja za 10 vetrnic, pa je sodišče pustilo v veljavi in je zdaj pravnomočno.

Sodišče se je v sodbi vsebinsko opredelilo do vrste ključnih pravil presojanja vplivov posegov na Natura 2000 območja, ki izhajajo iz Hanitatne direktive EU in iz pravne prakse Evropskega sodišča. Ker gre za prvo sodbo s tega področja, sodba predstavlja pomemben element slovenske pravne prakse. Izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih poudarkov:

  • investitor je tisti, ki mora za izdajo pozitivne odločbe dokazati, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja (str 11, odst 1)
  • mnenje ZRSVN pri odločanju resda ni pravno zavezujoče, vendar mora ARSO, kadar odloči v nasprotju z njim, svojo odločitev utemeljiti z navedbo ustreznih dokazov (str 13, odst 5)
  • v ponovnem odločanju bo morala ARSO presoditi, kateri argumenti DOPPS so pravno pomembni za odločitev in nato opraviti presojo, ali kljub temu v zadevi ni dvoma, da načrtovani poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja (str 14, odst 3)
  • o vsem tem bo morala ARSO navesti popolne razloge, ki bodo morali biti zaradi obširnosti zadeve navedeni sistematično po posamičnih spornih vprašanjih (str 14, odst 3)

Priloga:

Pritožba DOPPS zoper drugo soglasje za vetrnice na Volovji rebri

DOPPS je v roku vložil pritožbo proti odločbi o drugem soglasju ARSO za vetrno elektrarno na Volovji rebri. Odločba ARSO je diletantska, manj kakovostne upravne odločbe na DOPPS še nismo videli.

Vetrnica ob avtocesti (T.Jančar)

Vetrnica ob avtocesti (T.Jančar)

Pritožbo smo na DOPPS pripravili v predpisane 15 dnevnem roku. Na 34 straneh smo podrobno predstavili in argumentirali 24 pritožbenih razlogov, od katerih je vsak zase dovolj, da se odločba razveljavi. Ključni pritožbeni razlog je, da je ARSO vse argumente in podatke, ki jih je DOPPS posredoval v postopek, zavrnila pavšalno, brez da bi jih vsebinsko obravnavala. To se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka, saj se take odločbe sploh ne da preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP-UPB2).

 

Drugi pritožbeni razlogi so še:

  • za večino varovanih vrst dejansko stanje sploh ni bilo ugotovljeno ali pa je bilo ugotovljeno nepopolno;
  • predpisana presoja vplivov posega za nekatere varovane vrste sploh ni bila izvedena;
  • predpisana presoja vplivov posega na krajino ni bila izvedena;
  • predpisano previdnostno načelo ni bilo uporabljeno;
  • zavezujoče določbe predpisov evropske unije niso bile uporabljene… 

 

Prilogi:

ARSO: Zelena luč za VE Volovja reber

Agencija RS za okolje nam je na zadnji šolski dan posredovala odločbo, s katero prižiga zeleno luč za vetrno elektrarno Volovja reber

Žrtev VE na Pagu (A.Jančar)

Žrtev VE na Pagu (A.Jančar)

ARSO je po dobrih dveh letih in pol, kolikor je trajal maratonski postopek presojanja vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje, izdala odločbo, s katero pušča Okoljevarstveno soglasje z dne 26.6.2006 v veljavi. Ko bomo odločbo podrobno preučili, bomo objavili strokovni komentar.

Imata pa obe odločbi že na prvi pogled nekaj skupnega: obe sta bili izdani ravno na začetku počitnic, ko je zaradi dopustov pripravljanje kvalitetne pritožbe zelo oteženo.

 

Priloga:

Volovja reber: Strokovna literatura

Ubiti jastreb (J.Garzon)

Ubiti jastreb (J.Garzon)

Seznam strokovne literature, ki dokazuje velik naravovarstveni pomen Volovje rebri in dokazuje, da je vpliv postavitve vetrne elektrarne na to območje nesprejemljivo velik. Pomembno za postopek izdajanja okoljevarstvenega soglasja.

PRIMER: Devinska cesta

Primer nezakonite gradnje gozdne prometnice; investitor ZGS je začel z gradnjo brez naravovarstvenega soglasja na območju, kjer je takšno soglasje obvezno.

Bager ob trasi Devinske ceste

Bager ob trasi Devinske ceste

Oktobra 2008 smo na širšem območju Volovje rebri, pod Devinom naleteli na bager, ki je očitno odpiral traso za nekakšno novo cesto. Ker gre za območje, ki izpolnjuje merila za uvrstitev v Naturo 2000, smo na ZRSVN preverili, če je bilo izdano kakšno dovoljenje za gradnjo ceste. Izvedeli smo, da nobeno dovoljenje ni bilo izdano, da pa ZGS namerava tu zgraditi t.i. protipožarno preseko.

Ker gre za območje, kjer je po Uredbi o območjih Natura 2000 za vsak škodljiv poseg v prostor potrebno izvesti ustrezno presojo vplivov na varovane vrste, bi moral investitor pridobiti naravovarstveno soglasje.

Na ZGS so zavzeli stališče, da za gradnjo protipožarnih presek naravovarstvenega soglasja ne rabijo. Protipožarna preseka (ime je precej zavajajoče) je gozdna cesta, ki je (med drugim) namenjena za dostop z gasilnimi vozili. Z gradnjo protipožarnih presek na najobčutljivejših območjih je ZGS napravil že kar nekaj škode naravi.

6.11. smo podali prijavo na Koprsko enoto okoljske inšpekcije. Dela na trasi ceste so bila takoj ustavljena. Dne 23.12. nas je inšpektor obvestil, da je proti ZGS začel prekrškovni postopek, na obvestilo o izvedenih ukrepih pa še čakamo.

7.11. je ZGS na ARSO naslovil prošnjo za pojasnitev ali je za gradnjo protipožarne preseke v Natura 2000 območju pridobiti naravovarstveno soglasje; ARSO je svoje mnenje podala 24.11: naravovarstveno soglasje je potrebno! S tem je verjetno konec še ene dileme v zvezi z Naturo 2000.

 

Priloge:

Informacije javnega značaja: renta za vetrnice

Pridobivanje informacije javnega značaja: pravna podlaga, na osnovi katere naj bi javno podjetje Elektro primorska izplačalo rento občini Ilirska Bistrica kot odškodnino za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri.

V Koaliciji za Volovjo reber (KVR) se je pojavilo vprašanje, kako je mogoče, da javno podjetje občini obljubi milijonsko darilo, v zameno za kooperativnost pri umeščanje vetrne elektrane v prostor. Predstavljamo si, da javnega denarja ni mogoče kar podarjati, če za to ni trdne podlage v predpisih. Za odgovor smo se obrnili kar na investitorja, Elektro Primorska, ki je javno podjetje in kot tako zavezano za dajanje informacij javnega značaja.

V imenu KVR smo zahtevo za posredovanje dokumentov na investitorja naslovili 6.3.2007. Odgovor je prišel iz pooblaščene odvetniške pisarne, in sicer poziv za dopolnitev vloge. Po dopolnitvi vloge je sledil sklep s katerim so zahtevo KVR zavrgli: ker vlagatelj ni niti pravna niti fizična oseba ne more biti upravičenec za dostop do informacij javnega značaja.

Sledila je nova zahteva, tokrat v imenu DOPPS. Na to zahtevo investitor ni imel kaj pripomniti in je dne 28.5.2007 posredoval kopijo notarskega zapisa s katerim sta se investitor in občina pogodila za višino rente in pogoje izplačila. Če je renta v skladu z zakonom pa še vedno ne vemo. 

 

Priloge:

Stališče DOPPS: vetrne elektrarne

Stališče DOPPS o vetrnih elektrarnah v Sloveniji. Sprejeto na seji Upravnega odbora DOPPS dne 5. maja 2003.

VE Banjšice (T.Jančar)
VE Banjšice (T.Jančar)
  1. DOPPS postavitvi vetrnih elektrarn (VE) v Sloveniji v splošnem ne nasprotuje. Menimo, da so ob zelo skrbnem umeščanju v prostor sprejemljiv način pridobivanja okolju manj škodljive električne energije.
  2. Pri umeščanju VE v prostor je treba še posebej skrbno preveriti morebitni negativni vpliv VE na ptice. Izkušnje iz držav, ki že imajo veliko VE namreč kažejo, da VE umeščene na neprimerna območja ogrožajo ptiče. Veliko smrtnost povzročijo predvsem med ujedami in drugimi večjimi vrstami ptic, ki so že tako med najbolj ogroženimi ptičjimi vrstami.
  3. DOPPS nasprotuje postavitvi VE na območja pomembna za vrste ptic, ki jih VE ogrožajo. Med ta območja sodijo gnezdišča, prehranjevališča, prezimovališča in selitvene poti.
  4. DOPPS nasprotuje postavitvi VE na naravovarstveno najpomembnejša območja. Mednja od aktualnih lokacij na Primorskem sodijo: območje kraškega roba z Goličem, območje roba Trnovskega gozda in Nanosa ter južna pobočja bodočega Snežniškega regijskega parka z Volovjo rebrijo. Ta območja so pomembna tako zaradi ohranjanja biodiverzitete, zaradi habitatov redkih, ogroženih in endemičnih rastlinskih in živalskih vrst, kot tudi zaradi krajinske vrednosti in zaradi odsotnosti večjih infrastrukturnih in urbanih elementov.
  5. DOPPS predlaga, da se možne lokacije za VE iščejo v območjih degradirane krajine in na območjih manjše biodiverzitetne vrednosti. Takšna območja so npr: vzdolž avtocest, na območjih degradiranih zaradi intenzivnega kmetijstva ali urbanizacije in na območjih poraščenih z nasadi in gozdovi neavtohtonega črnega bora.
  6. DOPPS je pripravljen pri umeščanju VE v prostor konstruktivno sodelovati. Pripravljeni smo sodelovati pri zbiranju gradiva za strokovne presoje vpliva VE na ptiče za investitorje in za organe Republike Slovenije.

 

Priloga:

PRIMER: Volovja reber

Država želi preko podjetje za distribucijo električne energije Elektro Primorska, ki ga kapitalsko obvladuje, na Volovji rebri, na obronkih snežniške planote, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Ta bi po prepričanju stroke razvrednotila vrhunsko naravno dediščino evropskega formata. Gre za verjetno največji Primer v zgodovini varstva narave na Slovenskem.

 

Trenutno stanje primera

VE Volovja reber - prostorski odtis

VE Volovja reber - prostorski odtis

Po 6 letih pravnih bitk je primer ponovno na začetku. Država je vrsto let protipravno onemogočala nevladnim organizacijam sodelovanje v postopkih. DOPPSu je s pravnimi sredstvi uspelo doseči obnovitev postopka presojanja vplivo vetrne elektrarne na okolje. V ponovljenem postopku, ki ga je ARSO zavlačevala dobrih dve leti in pol, je junija 2010 ponovno izdala okoljevarstveno soglasje. DOPPS je nato 9.7.2010 zoper očitno nezakonito odločbo vložil pritožbo. Odločitev na drugi stopnji (MOP) pričakujemo do konca poletja 2010.

Kratek povzetek primera

V tesni navezi sta se investitor Elektro Primoska in občina Ilirska Bistrica namenila na Volovji rebri, znotraj načrtovanega regijskega parka Snežnik, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Sestavljalo naj bi jo 47 vetrnic s premer rotorja 50 m, višino stebra 50 m in maksimalno močjo 0,85 MW. Za začetek primera štejemo 6.2.2003, ko je občina sprejela “program priprave prostorskega plana.

Zaradi vrhunske naravovarstvene vrednosti območja, je naravoslovna in naravovarstvena stroka poseg odločno obsodila. Aprila 2004 so nevladne organizacije ustanovile Koalicijo za Volovjo reber, ki se bori za ohranitev območja.

Kljub odločnemu nasprotovanju stroke je država postopke peljala naprej. Po številnih spornih in nezakonitih potezah okoljskega ministrstva in Agencije RS za okolje sta bili izdani ključni dovoljenji: okoljevarstveno soglasje (ARSO, 26.6.2006) in gradbeno dovoljenje (MOP, 19.2.2007). Primer je preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da “ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj … ustreza definiciji korupcije”.

Po večletnih pravnih bitkah je DOPPSu uspelo pridobiti položaj stranskega udeleženca v postopku presoje vplivov na okolje (17.9.2007), zaradi česar je ARSO morala postopek obnoviti (26.10.2007).