Rubrika ‘Kobile’

Ministrstvo uvedlo postopek CPVO za GGN za Kobile

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Okoljsko ministrstvo je z odločbo z dne 4.1.2010 uvedlo postopek Celovite presoje vplivov Gozdnogospodarskega načrta za GGE Šentjernej na okolje.

 

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Gre za precedenčni primer: Gozdnogospodarski načrt Šentjernej, ki vključuje območje ukinjenega (zmanjšanega) gozdnega rezervata Kobile, bo prvi gozdarski načrt, za katerega se bo izvedel postopek Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Okoljsko ministrstvo (Sektor za CPVO) je takšno odločitev sprejelo na osnovi pobude DOPPS in na osnovi strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave. MOP v obrazložitvi odločbe utemeljuje uvedbo CPVO z mnenjem ZRSVN, da bi gospodarjenje z gozdom na območju dela Kobil, ki je bilo izločeno iz rezervata, lahko uničilo habitat belohrbtega detla, ki je pomembna sestavina biotske raznovrstnosti na območju “naravne vrednote Kobile”.

 

Komentar

Po našem mnenju je odločba MOP pomanjkljiva. Ministrstvo v odločbi v poglavju B) namreč zaključuje, da GGN ne bo pomembno vplival na Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha, znotraj katerega ležijo Kobile. Uvedba CPVO zaradi vpliva na Natura 2000 območje torej naj ne bi bila potrebna.

S tem stališčem MOP se v DOPPSu ne strinjamo. Prepričani smo namreč, da bi uvedba gospodarjenja v pragozdni ostanek ilirsko bukovega gozda, ki je v Natura 2000 območju Gorjanci-Radoha varovani habitatni tip, nedvomno pomenila poslabšanje ugodnega stanja tega habitatnega tipa. To pa z vidika celovitosti Natura 2000 območja ni dopustno in je treba zato uvedbo gospodarjenja z gozdom na območju Kobil zavrniti.

V upravnem postopku CPVO, ki se zdaj začenja, bo vpliv gozdnogospodarskega načrta na varstvene cilje Natura 2000 območja eden od ključnih argumentov DOPPSa. V skladu s sklepom MOP bo DOPPS v postopku sodeloval kot stranski udeleženec.

 

Priloga:

CPVO GGN za Kobile

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Celovita presoja vplivov na okolje za Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Šentjernej, ki vključuje območje Gozdnega rezervata Kobile

GGO Šentjernej in GR Kobile

GGO Šentjernej

Za ohranitev gozdnega rezervata Kobile, za katerega obstaja interes po sečnji, je ključno, da se korektno izpelje postopek Celovite presoje vplovov na okolje (CPVO) za Gozdnogospodarski načrt (GGN) Šentjernej.

V DOPPSu smo prepričani, da ni mogoče dovoliti GGN, ki bi predvidel sečnjo na območju Kobil. Odločili smo se, da bomo aktivno sodelovali v upravnem postopku CPVO. V postopku bomo prispevali naše strokovno naravovarstveno znanje, predvsem pa bomo bdeli nad zakonitotjo postopkov.

Zahtevo za vključitev DOPPSa v postopke CPVO smo na okoljsko ministrstvo poslali 10.4.2009. Odgovor MOP, ki smo ga prejeli 27.5. nas je nekoliko zaskrbel: namesto da bi ministrstvo potrdilo, da nam položaj udeleženca v postopku pripada, so napisali, da bomo lahko sodelovali z mnenjem. Razlika je seveda ogromna. Le tisti, ki ima formalni status udeleženca v postopku ima pravico izpodbijati morebitno nezakonito odločitev.

Postopki so se dejansko začeli 20.10.2009 z vlogo ZGS, MOP pa nas je o tem obvestilo 30.10. in nas seznanilo, da nas obravnava kot stranskega udeleženca v postopku.

Naravovarstvene smernice Zavoda RS za varstvo narave

V postopku CPVO so pomembno strokovno izhodišče Naravovarstvene smernice, ki jih izdela ZRSVN. Za GGN Šentjernej jih je Zavod izdelal septembra 2009, DOPPS pa jih je pridobil kot informacijo javnega značaja. Komentar: Videti je, da je ZRSVN korektno opravil svoje delo: v smernicah je zahteva, da se v izločenem delu rezervata Kobil sečnje ne sme dovoliti. Zdaj moramo preveriti, če bo Zavod za gozdove upošteval obvezne smernice ZRSVN.

Z odločbo z dne 4.1.2010 je okoljsko ministrstvo za Gozdno gospodarski načrt GGE Šentjernej uvedlo postopek CPVO.

 

Priloge:

PRIMER: Kobile

Gozdni rezervat Kobile (T.Jančar)

Gozdni rezervat Kobile (T.Jančar)

V dolini Kobile na Gorjancih so eni najlepših in najbolje ohranjenih gozdov v Sloveniji. Večji del doline je bil razglašen za Gozdni rezervat Kobile, ki je bil s 359 ha površine eden največjih v Sloveniji. Območje Kobil je uvrščeno v Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha. Kobile so pomembne tudi za varstvo ptic, saj je to eno najboljših območij za belohrbtega detla pri nas.

Danes Kobilam grozi uničenje. Leta 2005 je Vlada RS zahodni del območja (128 ha) potihem izločila iz rezervata. Videti je, da zaradi interesa novih lastnikov po sečnji. Leta 1999 je bilo območje rezervata vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem. Seznanjeni smo bili, da obstaja močan interes, da bi se v novem desetletnem gozdno-gospodarskem načrtu izbrisani del rezervata določil za posek.

Belohrbti detel (T.Mihelič)

Belohrbti detel (T.Mihelič)

V DOPPSu smo prepričani, da sečnje na območju Kobil ni mogoče dovoliti. Zato, ker bi to pomenilo uničevanje vrhunske naravne dediščine Evropskega formata. Pa tudi zato, ker bi s sečnjo močno poslabšali stanje habitatov, ki jih varuje Natura 2000, in bi bila zato dovolitev sečnje nezakonita. Zato smo se na DOPPSu odločili, da se bomo zavzeli za ohranitev Kobil.

Kako ohraniti Kobile

(1) Najprej je treba popraviti napako in območju Kobil vrniti ustrezni varstveni status. Najbolje, da se območje zavaruje kot naravni rezervat po Zakonu o ohranjanju narave.

(2) Razumljivo je, da si novi lastniki želijo imeti korist od svoje nove imovine. Pri tem so omejeni, saj zaradi statusa Natura 2000 sečnja ni mogoča. Treba je najti pot, da se zemljišča od lastnikov bodisi odkupijo, bodisi zamenjajo z drugimi gozdovi v državni lasti, kjer sečnja ni omejena.

(3) Predvsem pa je treba zagotoviti, da ne bi v postopku sprejemanja gozdnogospodarskega načrta bile Kobile “pomotoma” določene za posek. Za območje Kobil se bo desetletni gozdnogospodarski načrt za obdobje 2010-2019 sprejemal letos. DOPPS bo spoštovanje predpisov poskušal zagotoviti tako, da se bo kot stranski udeleženec vključil v upravni postopek Celovite presoje vplivov Gozdnogospodarskega načrta na okolje (CPVO).

Povezava:  “Gozdni rezervat Kobila”, spletna stran civilne iniciative za ohranitev Kobil