Objave z zaznamkom ‘Zavarovana vrsta’

PRIMER: Kormoran 2009

Kormorani (T.Jančar)

Kormorani (T.Jančar)

Po nekaj letih statusa quo se je s kormorani letos spet zapletlo. V primerjavi s prejšnjimi leti je Ribiška zveza Slovenije (RZS) predlagala obsežno povečanje števila rek, kjer naj bi se kormorane odvračalo – tj. plašilo in ubijalo. Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) se je strinjal s širitvijo območja odvračanja za 103 km vodotokov, t.j. za 32 % glede na prejšnje leto.

V DOPPSu menimo, da predlagana razširitev ni strokovno utemeljen. Nihče ni predložil podatkov, ali vsaj resnih indicov, ki bi potrjevali, da je odvračanje na večini dodatnih vodotokov upravičeno. Zato smo se odločili, da bomo s pravnimi sredstvi nasprotovali odvračanju na vseh tistih vodah, za katere ni izkazano, da je odvračanje potrebno in upravičeno.

 

Kronologija

Predstavljamo kronologijo ključnih dogodkov in dokumentov, povezanih z izdajanjem dovoljenja za plašenje in ubijanje kormoranov v zimi 2009/10.

  • 5.6.2009 – RZS na Agencijo RS za okolje (ARSO) vloži zahtevo za plašenje in ubijanje kormoranov. V primerjavi z dovoljenjem za preteklo zimo predlagajo mnogokratno povečanje območij odvračanja in 3 kratno povečanje števila ubitih kormoranov. RZS z ničemer ne utemelji, zakaj naj bi bilo takšno povečanje potrebno. (pdf 0,81 MB)
  • 17.7.2009 – ZRSVN izdela strokovno mnenje v katerem se strinja s povečanjem območij odvračanja za 32% glede na prejšnje leto – to pomeni za 103 km vodotokov. (pdf 2,0 MB)
  • 10.8.2009 – DOPPS vsem vpletenim posreduje pisne pripombe, v katerih utemelji, da odvračanje kormoranov za večino predlaganih odsekov rek ni strokovno utemeljeno. DOPPS med drugim opozori, da RZS ni predložila poročil o izvajanju odvračanja v preteklih letih, k čemur jih zavezujejo dovoljenja iz prejšnjih let. (pdf 0,29 MB)
  • 8.9.2009 – Na ARSO poteka ustna obravnava, nekakšno soočenje strank. DOPPS ponovno apelira, da naj ukrep odvračanja ostane v razumnih okvirih, le tam kjer je res potreben. Opozori tudi, da potrebnost odvračanja kormoranov za mnogo predlaganih odsekov rek ni z ničemer izkazana.
  • 17.9.2009 – ARSO izda dovoljenje, ki sledi Strokovnemu mnenju ZRSVN: dovoli odvračanje kormoranov na 426 km vodotokov in ubitje 115 kormoranov. (pdf 0,48 MB)
  • 5.10.2009 – DOPPS vloži pritožbo na dovoljenje. (pdf 0,17 MB)
  • 8.10.2009 – DOPPS z elektronskim sporočilom pozove ARSO, da pritožbo reši sama ter da izda dovoljenje za odvračanje na nespornih odsekih rek, ter da s tem omogoči izvajanje ukrepov tam, kjer je to res potrebno. ARSO se na poziv ne odzove. (pdf 0,19 MB)
  • 21.10.2009 – Pritožbeni organ Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ugotovi, da je bilo dovoljenje ARSO nezakonito in ga odpravi ter vrne na ARSO v ponovno odločanje. V obrazložitvi odločbe poda napotke, ki jih mora ARSO upoštevati pri ponovnem odločanju. (pdf 0,31 MB)
  • 19.11.2009 – ARSO v ponovljenem postopku izda novo dovoljenje, ki se v bistvenih delih ne razlikuje od prvega.  ARSO povsem ignorira ključne ugotovitve MOP o nezakonitosti prvega dovoljenja. Ravnanje ARSO kaže na elemente kaznivega dejanja po 258. členu Kazenskega zakonika. (pdf 0,53 MB)
  • 24.11.2009 – DOPPS vloži pritožbo na drugo dovoljenje. Argumenti so enaki kot v prvi pritožbi. DOPPS opozori na zavestno nezakonito ravnanje ARSO. (pdf 0,18 MB)
  • 27.1.2010 – MOP tudi v drugo ugotovi enako: dovoljenje je nezakonito. Zato ga odpravi in zadevo vrne na ARSO v ponovno odločanje. Ključni razlog je, da ARSO v odločbi ni navedla razlogov, ki narekujejo izdajo dovoljenja; zato se odločbe ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Odločbo smo na DOPPSu prejeli 23.2.2010. (pdf 0,2 MB)

 

Kako naprej?

ARSO mora zdaj o vlogi Ribiške zveze odločiti ponovno, že tretjič. Kar pa nima več nobenega smisla, saj je zima pri kraju in kormorani bodo kmalu odleteli proti severu.

Kot najbolj smiselna rešitev se kaže, da RZS z dopisom na ARSO umakne vlogo za odvračanje kormoranov v zimi 2009/10. Hkrati pa vloži pobudo za odvračanje kormoranov v zimi 2010/11, ki naj bo solidno podprta z argumenti in v razumnih okvirih.

Najbolje bi sicer bilo najti dolgoročno rešitev. V zvezi s tem se je leta 2005 na pobudo okoljskega ministrstva začel obetaven projekt “Dolgoročno reševanje konflikta med kormorani in ribištvom”, v okviru katerega je bilo izdelano nekaj kvalitetnih strokovnih podlag. Žal je projekt po letu 2006 povsem zastal.

Ribiška zveza in DOPPS smo 8.9.2008 okoljsko ministrstvo pisno pozvali, da projekt oživi, vendar odgovora nismo prejeli nikoli. Ali lahko pod novim ministrom Žarnićem pričakujemo več razumevanja za celovito reševanje problema?

 

Priloga:

PRIMER: Policisti prijeli krivolovca ujed

Primer učinkovite policijske akcije: Ljutomerski policisti so prijeli krivolovca, ki je s pastjo in živo vabo lovil ptice ujede. Osumljenca bodo kazensko ovadili zaradi zaradi mučenja živali.  

 

Past za ujede (Policijska uprava Murska Sobota)

Past za ujede (Policijska uprava Murska Sobota)

Na spletišču SiOL so 2.2.2010 objavili novico:

31-letnik lovil ptice ujede
Ljutomer – Ljutomerski policisti so prejeli prijavo, da so izven naselja Spodnje Krapje našli past, pripravljeno za lovljenje ptic ujed.
Policisti so opravili ogled kraja. Ugotovili so, da je v bližini vasi Spodnje Krapje nastavljena past za ptice ujede. Kot vaba je bil v past nastavljen živi golob. V kletki je bila najdena tudi manjša posodica z vodo, vendar je voda zaradi nizkih temperatur zmrznila. Policisti so goloba osvobodili in ga odpeljali v zavetišče za živali, o dogodku pa so obvestili tudi veterinarsko službo.
Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je dejanja utemeljeno osumljen 31-letni moški, ki živi v bližini kraja, kjer je bila najdena past. Zaradi kaznivega dejanja mučenja živali bodo osumljenca kazensko ovadili.”

 

Komentar

Gre za še en primer učinkovitega policijskega dela. In še en dokaz o razširjenosti krivolova v Sloveniji. Osumljenca bodo policisti ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu Kazenskega zakonika (KZ), za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor do 6 mesecev.

Storilec je z omenjenim dejanjem storil vsaj še eno kaznivo dejanje in še en prekršek:

  • kaznivo dejanje nezakonitega odvzema zaščitene živali po 343. členu KZ (do 5 let zapora)
  • prekršek nedovoljenega lova z živim vabnikom po 44. členu (točka 15) Zakona o divjadi in lovstvu (globa 420 do 1250 €)

Dovoljenje za odstrel kormoranov

Kljub temu, da je kormoran zavarovana živalska vrsta, lahko Agencija RS za okolje v določenih izjemnih primerih izda dovoljenje za odstrel kormoranov. Pravila za izjemno izdajanje dovoljenj za odstrel zavarovanih vrst so določena v členih 7. do 9. Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Dovoljenje mora biti časovno, območno in številčno omejeno.

 

Informacija o trenutno veljavnih dovoljenjih

Trenutno ni v veljavi nobeno dovoljenje za odstrel in plašenje kormoranov.

 

Dovoljenja, ki ne veljajo več

Krivolov kormorana

Predstavljamo pravila varovanja kormorana in primere prijav nezakonitega ubijanja kormoranov.

Obglavljeno truplo kormorana

Obglavljeno truplo kormorana

Kormoran je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. 5. člen Uredbe določa, da je kormorane prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti in vznemirjati. Kdor ubije kormorana:

  • stori prekršek po 160. členu Zakona o ohranjanju narave; storilec se kaznuje z globo od 125 do 625 EUR
  • stori kaznivo dejanje “usmrtitve zaščitene živali” po 344. členu Kazenskega zakonika; storilec se lahko kaznuje z zaporom do 5 let

Če ste opazili osebo, ki ubija kormorane, ali če ste našli truplo kormorana, vas prosimo da dogodek prijavite okoljski inšpekciji (prekršek) ali policiji (kaznivo dejanje) ter obvestite DOPPS.

Agencija RS za okolje lahko s posebnim dovoljenjem na določenih mestih in za določen čas izjemoma dovoli odstrel določenega števila kormoranov. Če je trenutno v veljavi kakšno tako dovoljenje lahko preverite TUKAJ.

 

Ptujsko jezero, 28.1.2010

Član DOPPS je na nasipu Ptujskega jezera našel obglavljeno truplo kormorana, ki je bil očitno ubit z lovsko puško šibrenico. Na Mariborsko območno enoto Inšpektorata RS za okolje in prostor smo poslali prijavo iz pisarne DOPPS. (pdf 0,2 MB)

PRIMER: Prijava streljanja na žerjave

Pri Ljubnem ob savinji so neznani storilci streljali na jato žerjavov. Kljub temu, da so po njihovih besedah streljali s slepimi naboji, gre za prekršek. Prepovedano je namreč vznemirjati zavarovane živalske vrste.

Žerjavi (A.Jagodnik)

Žerjavi (A.Jagodnik)

Obveščeni smo bili, da so neznanci dne 31.10.2009  na območju Ljubnega ob Savinji večkrat streljali na veliko jato selečih se žerjavov.

Lovski inšpektor, ki je bil o dogodku obveščen, je nemudoma interveniral. Opravil naj bi razgovor s predstavniki lovske družine Ljubno, ki mu naj bi potrdili, da so v resnici sedemkrat (7x) streljali na omenjeno jato, vendar da so streljali s slepimi naboji. Kot smo bili obveščeni, inšpektor nato s postopkom ni nadaljeval.

Prepričani smo, da je inšpektor ravnal narobe, saj streljanje na žerjave s slepimi naboji pomeni vznemirjanje zavarovane živalske vrste, kar je prepovedano z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Zato smo 4.11.2009 inšpektorju tudi mi poslali prijavo in ga pozvali, da prekrškarje ustrezno oglobi. Na odziv inšpektorja zaenkrat še vedno čakamo.

 

Priloga:

PRIMER: Uničevanje habitata zavarovane vrste

Prijava uničevanja habitata močno ogroženih zavarovanih živalskih vrst na Ljubljanskem barju okoljski in lovski inšpekciji.

Močvirska sklednica (M.Vamberger)

Močvirska sklednica (M.Vamberger)

Predstavljamo poučen primer učinkovite interventne naravovarstvene akcije. Občanka je 22.3.2009 na Ljubljanskem barju opazila, da je kanal Curnovec, kjer sicer živi močna populacija močvirske sklednice in velikega pupka, na sveže reguliran. Izvajalec je s posegom povsem uničil habitat domnevno večjega števila močvirskih sklednic, ki so na Natura 2000 območju Ljubljansko barje varovana vrsta.

Občanka je napisala izčrpno in dobro dokumentirano prijavo in jo 25.3. poslala na okoljsko in na lovsko inšpekcijo, poleg tega pa v vednost še na vrsto pomembnih naravovarstvenih naslovov.

Ker do 20.4. od inšpekcijskih služb ni prejela odgovora, je na obe inšpekciji z elektronsko pošto naslovila zahtevo, da jo informirajo o poteku postopka.

Že 21.4. se je odzval lovski inšpektor, ki jo je seznanil, da je skupaj s kmetijsko inšpekcijo identificiral storilca in proti njemu že uvedel prekrškovni postopek. Od okoljske inšpekcije odgovora ni prejela.

 

Priloge:

Primer: Nezakonito zadrževanje lesne sove

Lesna sova v ujetništvu

Lesna sova v ujetništvu

Zadrževanje sov v ujetništvu v SLoveniji ni dovoljeno, saj to prepoveduje Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Junija 2007 je član DOPPSa na dvorišču hiše na Štajerskem fotografiral kletko z ujeto lesno sovo. Napisali smo prijavo pristojni okoljski inšpekciji.

Odziv inšpektorice je bil razmeroma hiter. Obiskala je omenjeni naslov in si ogledala kletko, v kateri je bila fotografirana lesna sova. Ker v času inšpekcijskega terenskega obiska sove v tisti kletki ni bilo, je postopek ustavila in nas o tem pisno obvestila.

Komentar

Menimo, da je bila odločitev inšpektorice napačna. Zaključila je, da ni podana kršitev Uredbe, ker da v času njenega obiska sove v kletki ni bilo. Zaključek je nesmiseln, saj je inšpektorica razpolagala s fotografijo lesne sove v tisti kletki. Če fotografija sama inšpektorici ni zadostovala kot dokaz nezakonitega zadrževanja lesne sove, bi ji morala služiti vsaj kot utemeljen sum. Iz dopisa inšpektorice ni razvidno, da bi poskušala izvesti kakršnokoli poizvedbo ali vsaj zaslišanje lastnika kletke.

 

Priloge:

PRIMER: Odstrel medvedov 2006

Pobuda za oceno ustavnosti predpisov, s katerimi je okoljsko ministrstvo za leto 2006 dovolilo odstrel stotih medvedov.

Medved (M.Krofel)

Medved (M.Krofel)

Od pristopa Slovenije k EU je pri nas medved zavarovan z Uredbo o zavarovanih živalskih vrstah. Kadar ni drugih možnosti je izjemoma mogoče dovoliti izredni odstrel medvedov, npr. zaradi preprečitve resne škode v kmetijstvu in zaradi interesa varnosti ljudi.

Do jeseni 2005 se je v populacije zavarovanih živalskih vrst posegalo z odločbo izdano v upravnem postopku. Po prepričanju nekaterih društev, posebej Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, so bile vse odločbe o odstrelu medvedov nezakonite. Zato so se aktivno angažirali v teh upravnih postopkih in poskušali preprečiti sprejemanje nezakonitih odločb.

Na okoljskem ministrstvu so se zato leta 2005 domislili načina, kako se pri določanju odstrela medvedov znebiti »nadležne« javnosti. S spremembo Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah so uvedli dovoljevanje odstrela s pravilnikom. Tukaj pa jim javnost ne more učinkovito gledati pod prste, saj nima možnosti ugovora…

Pobuda za oceno ustavnosti

Na Društvu za osvoboditev živali so bili prepričani, da je takšno omejevanje pravice javnosti neustavno. Zato so 28.9.2006 na Ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti dveh predpisov: Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in Pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda iz narave. Očitane so bile naslednje glavne nezakonitosti:

  • omejevanje sodelovanja javnosti pri odločanju o odstrelu medvedov je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki javnosti zagotavlja pravico do aktivnega sodelovanja v okoljskih zadevah
  • pri odločanju o odstrelu medvedov ni bil preverjen pogoj »če ni drugih možnosti«; po prepričanju vlagatelja te zagotovo so, saj jih precej našteva že državna Strategija upravljanja z medvedom

Ustavno sodišče je vlagateljem dalo prav in je oba izpodbijana predpisa razveljavilo. Več…

 

Priloge:

PRIMER: Kormoran 1997

Primer v katerem je okoljsko ministrstvo izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov, upravno sodišče pa je odločbo po tožbi DOPPSa razveljavilo. Kormorane pa so v vmesnem času pobili. Gre za prvo tožbo DOPPSa zoper državo.

Kormoran (T.Jančar)

Kormoran (T.Jančar)

Primer se je začel na predlog Ribiške zveze Slovenije (RZS), ki je bila mnenja, da kormorani povzročajo veliko škodo na ribah. Okoljsko ministrstvo je argumentaciji deloma pritrdilo in izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov. Odstrel je bil številčno omejen (skupaj 370 osebkov) in dovoljen le na nekaterih rekah. V DOPPSu smo bili prepričani, da je bila odločba nezakonita, zato smo zoper njo vložili tožbo na Upravnem sodišču. To je bila prva tožba DOPPSa zoper državo sploh.

Upravno sodišče je odločbo razveljavilo iz naslednji razlogov:

  • Ker na odločbi nista navedena ne številke ne datum izdaje, ki sta obvezni sestavini odločbe;
  • izrek odločbe ni dovolj jasen, ministrstvo bi moralo konkretno navesti kakšne vrste plašenja so dovoljene;
  • v obrazložitvi odločbe ni navedeno dejansko stanje, niso podani razlogi, ki bi bili odločilni za presojo dokazov, prav tako pa niso navedeni razlogi, ki so narekovali tako odločitev ministrstva.

Upravno sodišče je odločbo torej odpravilo in zadevo vrnilo okoljskemu ministrstvu v ponovno odločanje. Ponovnega odločanja kajpak ni bilo, saj so kormorane v vmesnem času že pobili.

Kljub temu, da je imela odločba okoljskega ministrstva mnoge nepravilnosti, pa je bila vseeno za razred boljša od odločb o odstrelu kormoranov, ki so jih v naslednjih letih izdajali na kmetijskem ministrstvu. 

 

Priloge:

Zakon o lovu 1931

Zakon o lovu Kraljevine Jugoslavije.

Grb Kraljevine Jugoslavije

Grb Kraljevine Jugoslavije

Zakon je bil objavljen 6. decembra 1931 v “Službenih novinah Kraljevine Jugoslavije”, nato pa še 27. januarja 1932 v “Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine”.

Posebej zanimiv je zelo dolg seznam lovnih vrst ptic. Med nezaščiteno divjad, ki jo je bilo dovoljeno loviti vse leto so med drugim spadale vse vrste ujed in sov, krokar, vrane, čaplje, kormorani in celo galebi in ponirki.

Med zaščitenimi vrstami, ki so imele določeno lovno dobo pa najdemo celo kosca: loviti se ga je smelo med 1. avgustom in (!) 15. decembrom.

 

Naredba o varstvu redkih živali in rastlin

Naredba deželne vlade za Slovenijo o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanost pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj.

 

Planinski orel (vir: Ilistrirani Slovenec 1930)

Planinski orel (vir: Ilistrirani Slovenec 1930)

Naredba je bila objavljena 9. marca 1921 v “Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo”.

Z naredbo je bilo zavarovanih tudi 22 vrst ptic, večinoma ujede in čaplje. Od zanimivejših vrst velja izpostaviti zavarovanje krokarja in kanje, kar je bilo za tisti čas zelo napredna ureditev.