Objave z zaznamkom ‘Upravni postopek’

PRIMER: Kormoran 2009

Kormorani (T.Jančar)

Kormorani (T.Jančar)

Po nekaj letih statusa quo se je s kormorani letos spet zapletlo. V primerjavi s prejšnjimi leti je Ribiška zveza Slovenije (RZS) predlagala obsežno povečanje števila rek, kjer naj bi se kormorane odvračalo – tj. plašilo in ubijalo. Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) se je strinjal s širitvijo območja odvračanja za 103 km vodotokov, t.j. za 32 % glede na prejšnje leto.

V DOPPSu menimo, da predlagana razširitev ni strokovno utemeljen. Nihče ni predložil podatkov, ali vsaj resnih indicov, ki bi potrjevali, da je odvračanje na večini dodatnih vodotokov upravičeno. Zato smo se odločili, da bomo s pravnimi sredstvi nasprotovali odvračanju na vseh tistih vodah, za katere ni izkazano, da je odvračanje potrebno in upravičeno.

 

Kronologija

Predstavljamo kronologijo ključnih dogodkov in dokumentov, povezanih z izdajanjem dovoljenja za plašenje in ubijanje kormoranov v zimi 2009/10.

  • 5.6.2009 – RZS na Agencijo RS za okolje (ARSO) vloži zahtevo za plašenje in ubijanje kormoranov. V primerjavi z dovoljenjem za preteklo zimo predlagajo mnogokratno povečanje območij odvračanja in 3 kratno povečanje števila ubitih kormoranov. RZS z ničemer ne utemelji, zakaj naj bi bilo takšno povečanje potrebno. (pdf 0,81 MB)
  • 17.7.2009 – ZRSVN izdela strokovno mnenje v katerem se strinja s povečanjem območij odvračanja za 32% glede na prejšnje leto – to pomeni za 103 km vodotokov. (pdf 2,0 MB)
  • 10.8.2009 – DOPPS vsem vpletenim posreduje pisne pripombe, v katerih utemelji, da odvračanje kormoranov za večino predlaganih odsekov rek ni strokovno utemeljeno. DOPPS med drugim opozori, da RZS ni predložila poročil o izvajanju odvračanja v preteklih letih, k čemur jih zavezujejo dovoljenja iz prejšnjih let. (pdf 0,29 MB)
  • 8.9.2009 – Na ARSO poteka ustna obravnava, nekakšno soočenje strank. DOPPS ponovno apelira, da naj ukrep odvračanja ostane v razumnih okvirih, le tam kjer je res potreben. Opozori tudi, da potrebnost odvračanja kormoranov za mnogo predlaganih odsekov rek ni z ničemer izkazana.
  • 17.9.2009 – ARSO izda dovoljenje, ki sledi Strokovnemu mnenju ZRSVN: dovoli odvračanje kormoranov na 426 km vodotokov in ubitje 115 kormoranov. (pdf 0,48 MB)
  • 5.10.2009 – DOPPS vloži pritožbo na dovoljenje. (pdf 0,17 MB)
  • 8.10.2009 – DOPPS z elektronskim sporočilom pozove ARSO, da pritožbo reši sama ter da izda dovoljenje za odvračanje na nespornih odsekih rek, ter da s tem omogoči izvajanje ukrepov tam, kjer je to res potrebno. ARSO se na poziv ne odzove. (pdf 0,19 MB)
  • 21.10.2009 – Pritožbeni organ Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ugotovi, da je bilo dovoljenje ARSO nezakonito in ga odpravi ter vrne na ARSO v ponovno odločanje. V obrazložitvi odločbe poda napotke, ki jih mora ARSO upoštevati pri ponovnem odločanju. (pdf 0,31 MB)
  • 19.11.2009 – ARSO v ponovljenem postopku izda novo dovoljenje, ki se v bistvenih delih ne razlikuje od prvega.  ARSO povsem ignorira ključne ugotovitve MOP o nezakonitosti prvega dovoljenja. Ravnanje ARSO kaže na elemente kaznivega dejanja po 258. členu Kazenskega zakonika. (pdf 0,53 MB)
  • 24.11.2009 – DOPPS vloži pritožbo na drugo dovoljenje. Argumenti so enaki kot v prvi pritožbi. DOPPS opozori na zavestno nezakonito ravnanje ARSO. (pdf 0,18 MB)
  • 27.1.2010 – MOP tudi v drugo ugotovi enako: dovoljenje je nezakonito. Zato ga odpravi in zadevo vrne na ARSO v ponovno odločanje. Ključni razlog je, da ARSO v odločbi ni navedla razlogov, ki narekujejo izdajo dovoljenja; zato se odločbe ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Odločbo smo na DOPPSu prejeli 23.2.2010. (pdf 0,2 MB)

 

Kako naprej?

ARSO mora zdaj o vlogi Ribiške zveze odločiti ponovno, že tretjič. Kar pa nima več nobenega smisla, saj je zima pri kraju in kormorani bodo kmalu odleteli proti severu.

Kot najbolj smiselna rešitev se kaže, da RZS z dopisom na ARSO umakne vlogo za odvračanje kormoranov v zimi 2009/10. Hkrati pa vloži pobudo za odvračanje kormoranov v zimi 2010/11, ki naj bo solidno podprta z argumenti in v razumnih okvirih.

Najbolje bi sicer bilo najti dolgoročno rešitev. V zvezi s tem se je leta 2005 na pobudo okoljskega ministrstva začel obetaven projekt “Dolgoročno reševanje konflikta med kormorani in ribištvom”, v okviru katerega je bilo izdelano nekaj kvalitetnih strokovnih podlag. Žal je projekt po letu 2006 povsem zastal.

Ribiška zveza in DOPPS smo 8.9.2008 okoljsko ministrstvo pisno pozvali, da projekt oživi, vendar odgovora nismo prejeli nikoli. Ali lahko pod novim ministrom Žarnićem pričakujemo več razumevanja za celovito reševanje problema?

 

Priloga:

Načelo neposrednega učinka direktiv EU

Direktive predstavljajo enega od temeljev prava Evropske unije. So nekakšni zavezujoči napotki državam članicam, kako morajo v nacionalnih predpisih urediti kakšno področje.

Zastavlja se vprašanje, kaj se zgodi, če država članica v predpisenem roku svojih predpisov ne uskladi z direktivo? Ena posledica je, da je država zaradi tega lahko obsojena na Evropskem sodišču. Druga, ki je za državljane bistveno bolj pomembna, pa je, da direktive, ki niso ustrezno in pravočasno prenesene v pravni red države članice, učinkujejo neposredno. To pomeni, da jih morajo nacionalni državni organi neposredno uporabljati pri svojem odločanju. V Sloveniji je zaenkrat malo znano, da načelo neposrednega učinkovanja direktiv velja tudi za upravne organe, ki odločajo v upravnih postopkih.

V Sloveniji je načelo neposrednega učinkovanja direktiv še posebej pomembno za področje varstva narave, saj je kar nekaj določil, ki izhajano iz Ptičje in iz Habitatne direktive, ki niso ustrezno prenešene v naš pravni red. Dva konkretna primera:

  • Daljinski vpliv. Iz direktiv izhaja, da je treba zavrniti tudi posege v prostor izven območij Natura 2000, če bi ti lahko imeli prekomeren daljinski vpliv na kakšno Natura območje. Pri nas je s Pravilnikom določeno, do kje seže daljinski vpliv za različne vrste posegov. To je neustrezno, saj razdalje dosega daljinskega vpliva ni mogoče administrativno omejiti.
  • Seznam posegov, za katere je presoja vplivov na Natura 2000 območja potrebna. Pri nas imamo Pravilnik, ki določa za katere posege v prostor je presoja vplivov na Natura območja potrebna in za katere ne. To je v nasprotju s Habitatno direktivo. Ta pravi, da je treba presoditi VSAK poseg, ki bi lahko pomembno vplival na Natura območje.  

Več o neposrednem učinkovanju direktiv si preberite v članku prof. Rajka Kneza, ki je eden najboljših poznavalcev prava Evropske unije pri nas.

 

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Veljavnost načela neposredne uporabe oziroma učinkovanja direktiv Evropske unije v Republiki Sloveniji je v prelomni odločbi št. Up-2012/08 z dne 5.3.2009 potrdilo tudi že slovensko Ustavno sodišče RS – glejte odstavek B9.

 

Priloge: