2. February 2010
Primer učinkovite policijske akcije: Ljutomerski policisti so prijeli krivolovca, ki je s pastjo in živo vabo lovil ptice ujede. Osumljenca bodo kazensko ovadili zaradi zaradi mučenja živali.
Past za ujede (Policijska uprava Murska Sobota)
Na spletišču SiOL so 2.2.2010 objavili novico:
“31-letnik lovil ptice ujede
Ljutomer – Ljutomerski policisti so prejeli prijavo, da so izven naselja Spodnje Krapje našli past, pripravljeno za lovljenje ptic ujed.
Policisti so opravili ogled kraja. Ugotovili so, da je v bližini vasi Spodnje Krapje nastavljena past za ptice ujede. Kot vaba je bil v past nastavljen živi golob. V kletki je bila najdena tudi manjša posodica z vodo, vendar je voda zaradi nizkih temperatur zmrznila. Policisti so goloba osvobodili in ga odpeljali v zavetišče za živali, o dogodku pa so obvestili tudi veterinarsko službo.
Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je dejanja utemeljeno osumljen 31-letni moški, ki živi v bližini kraja, kjer je bila najdena past. Zaradi kaznivega dejanja mučenja živali bodo osumljenca kazensko ovadili.”
Komentar
Gre za še en primer učinkovitega policijskega dela. In še en dokaz o razširjenosti krivolova v Sloveniji. Osumljenca bodo policisti ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu Kazenskega zakonika (KZ), za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor do 6 mesecev.
Storilec je z omenjenim dejanjem storil vsaj še eno kaznivo dejanje in še en prekršek:
- kaznivo dejanje nezakonitega odvzema zaščitene živali po 343. členu KZ (do 5 let zapora)
- prekršek nedovoljenega lova z živim vabnikom po 44. členu (točka 15) Zakona o divjadi in lovstvu (globa 420 do 1250 €)
28. December 2009
Ta prispevek je del Primera HE Mura
Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je ključni upravni postopek v katerem se ugotavlja, ali bi imela načrtovana veriga HE na Muri prekomeren vpliv na naravo. Ključno je, da so v postopku ustrezno zastopani argumenti varstva narave.
Mura (Ž.Šalamun)
Zato bo DOPPS v tem postopku aktivno sodeloval kot stranski udeleženec. To pravico nam dajeta Aarhuška konvencija in Zakon o ohranjanju narave. Zahtevo za vključitev smo na okoljsko ministrstvo, sektor za CPVO, posredovali 28.12.2009.
Z MOP so nam odgovorili 8.1.2010: vloge za začetek CPVO s strani investitorja še niso prejeli, ko jo pa bodo, bodo DOPPS vključili v postopek kot stranskega udeleženca. O tem so obvestili tudi pobudnika gradnje HE na Muri, Direktorat za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi direktor Janez Kopač.
Zdaj je ključno, da pripravljavci “Poročila o vplivih na okolje” svoje delo opravijo korektno in strokovno neoporečno.
Priloge:
14. January 2009
Stališče DOPPS o izgradnji verige hidroelektrarn na reki Muri
- Načrtovane hidroelektrarne na Muri (Delo)
- V DOPPSu pozdravljamo prizadevanja za reševanje problemov segrevanja ozračja. Verjamemo, da so obnovljivi viri energije (OVE) nujni za trajnostni razvoj človeštva in da lahko pomembno prispevajo k reševanju podnebnih problemov.
- Pri tem opozarjamo, da je treba objekte za proizvodnjo OVE v prostor umeščati s strateškim premislekom in skrbnim načrtovanjem. Ob nepremišljenem umeščanju namreč lahko naredimo veliko škode na nacionalno in mednarodno pomembnih območjih ohranjene narave
- V DOPPSu spremljamo pobude in razmišljanja o gradnji verige hidroelektrarn na Muri, kar se večkrat omenja hkrati z ekološko sanacijo vodnega telesa reke Mure, ki naj bi bila potrebna.
- Mura je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.
- Reka Mura s svojimi obrečnimi habitati je eno najpomembnejših območij za ptice v Sloveniji. Območje je uvrščeno v omrežje Natura 2000 za ptice in je najpomembnejše območje za številne vrste ptic v državi, npr. za srednjega detla, črno štorkljo, vodomca, čapljico, belovratega muharja, plašico, breguljko in druge.
- V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z aktivno rečno strugo, razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.
- Zato pozivamo odgovorne:
- da se skrbno pretehta, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
- da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
- vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.
Priloga:
